V Kremlju so zavrnili sredin poziv Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ), da mora Rusija nemudoma ustaviti invazijo na Ukrajino. Obenem so za danes napovedali nova pogajanja s predstavniki Kijeva za ustavitev nasilja v Ukrajini.
ICJ odloča glede tožbe Ukrajine proti Rusiji zaradi kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida. Predsedujoča sodišču Joan Donoghue je Rusijo v sredo pozvala, da mora nemudoma ustaviti vojaške operacije, ki jih je začela 24. februarja na ukrajinskem ozemlju, dokler ne bo znana končna odločitev sodišča. Sodniki v Haagu so poleg tega izrazili globoko zaskrbljenost zaradi ruske uporabe sile, ki po njihovem prepričanju sproža resna vprašanja glede spoštovanja mednarodnega prava.
Postopek na ICJ s sedežem v Haagu se je sicer začel 7. marca, a je sodelovala samo Ukrajina, medtem ko je Rusija proces bojkotirala. Ukrajinska stran je sodišče pozvala, naj stori vse, da se bo nasilje v Ukrajini ustavilo, ter naj sprejme začasne ukrepe za končanje ruske invazije, dokler ne bo znana končna odločitev sodišča, saj lahko postopek traja več let.
Na odločitev sodišča se je danes med drugim odzvala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki jo je pozdravila. Ruski predsednik Vladimir Putin "mora upoštevati to jasno odločitev mednarodne skupnosti. Ta neupravičena vojna se mora ustaviti," je zapisala na Twitterju.
Nasprotnega mnenja so v Kremlju, kjer je tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov poziv iz Haaga zavrnil in dejal, da te odločitve ne morejo upoštevati. Kot je poudaril, bi se morali obe strani, Rusija in Ukrajina, dogovoriti o tem, kako to odločitev uresničiti, "tega soglasja pa v tem primeru ni mogoče doseči".
Ruska delegacija je sicer po njegovih besedah pripravljena na pogajanjih s Kijevom delati dan in noč, medtem ko na ukrajinski strani takšne vneme ne vidijo. Je pa za danes napovedal nadaljevanje mirovnih pogovorov. Pogovori so predvideni in morda tudi že potekajo, saj naj bi šli skozi različne kanale, je sporočil.
ZN doslej v Ukrajini potrdili smrt 780 civilistov
Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice je od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja potrdil smrt 780 civilistov. Med njimi je bilo 58 otrok in mladostnikov, so sporočili z urada. Prav tako je urad potrdil 1252 ranjenih civilistov.
Visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet je ponovno poudarila, da so dejanske številke zagotovo precej višje. Sodelavci ZN namreč potrebujejo več dni, da preverijo podatke o mrtvih in ranjenih, Visoki komisariat pa objavlja le tiste podatke, ki jih je sam neodvisno preveril. "Največ žrtev med civilnim prebivalstvom je bilo po uporabi eksplozivnega orožja dolgega dosega, vključno s težkim topništvom in raketometi ter raketnimi in zračnimi napadi," so sporočili iz urada.
Velika Britanija: Ruska invazija "je zastala na vseh frontah"
Ruske ofenzive v Ukrajini so "večinoma zastale na vseh frontah", je medtem ocenilo britansko obrambno ministrstvo. Kot so dodali, so Rusi "v zadnjih dneh dosegli minimalen napredek, še naprej pa trpijo velike izgube". Moskva je doslej priznala okoli 500 smrtnih žrtev med svojimi vojaki, ameriške obveščevalne službe na drugi strani ocenjujejo, da je padlo približno 7000 pripadnikov ruske vojske.
Župana izpustili v zameno za mlade ruske vojake
Po slabem tednu dni so ruske sile v sredo izpustile župana ukrajinskega mesta Melitopol Ivana Fedorova. Kot je po poročanju britanskega BBC pojasnila tiskovna predstavnica urada Volodimirja Zelenskega Darja Zarivnaja, so Rusi župana Fedorova izpustili v zameno za devet ruskih vojaških obveznikov, starih 18 in 19 let, torej "dejansko otroke".
Rusi so sicer Fedorova zajeli, potem ko so zasedli mesto Melitopol na jugu Ukrajine z okoli 150.000 prebivalci. V Kijevu so takrat objavili videoposnetek, na katerem je videti ljudi s kapucami, kako ga odpeljejo.
Kasneje so Rusi v Melitopolu na oblast postavili lokalno prorusko poslanko Galino Danilčenko, v mestu pa so potekali množični protesti za izpustitev Fedorova.
Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine so pred tem 33-letnega župana obtožili, da financira ukrajinske nacionalistične organizacije, ki izvajajo "teroristične zločine nad miroljubnimi prebivalci Donbasa".
Zelenski je v sredo v pogovoru z glavnim tožilcem Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karimom Khanom, dejal, da so doslej zajeli okoli tisoč ruskih vojakov.
Ponoči pa je objavil nov video nagovor in v njem ponovil tudi trditve o visokih žrtvah vojne v Ukrajini na ruski strani. Po njegovih besedah so te celo višje, kot so bile v vojnah v Siriji, Čečeniji in Afganistanu. Pri tem je govoril rusko in nagovarjal Ruse.
Kot ob tem dodaja BBC, ni jasno, od kod Zelenskemu ti podatki. Ameriški obveščevalci ocenjujejo, da je bilo v Ukrajini v treh tednih invazije ubitih več kot 7000 ruskih vojakov, medtem ko naj bi v Afganistanu v letih 1979-1989 padlo okoli 15.000 sovjetskih vojakov, v vojni v Čečeniji najmanj 13.000 ruskih, v Siriji pa več sto.
Novi napadi v Kijevu
Ukrajinska služba za nujne primere je v četrtek navsezgodaj zjutraj sporočila, da je v raketiranju stanovanjske stavbe v Kijevu umrla najmanj ena oseba, najmanj tri so ranjene. Ruska raketa naj bi v stavbo v mestnem okrožju Darnicki priletela ob 5.02 po lokalnem času. Na kraj so bili napoteni gasilci in več reševalnih vozil.
"Še vedno iščemo več oseb, ki so ujete pod ruševinami," so sporočili iz ukrajinskih služb.
- FOTO: Profimedia
- FOTO: Profimedia
Ponoči naj bi ruska raketa zadela in uničila tudi poslopje šole in socialnega centra v kraju Merefa na severovzhodu države. Podatkov o morebitnih žrtvah zaenkrat ni.
Število žrtev sredinega napada ruskih vojakov na ljudi, ki so v kraju Černigiv čakali na kruh, je medtem naraslo na 13, medtem ko o žrtvah ruskega obstreljevanja gledališča v južnem Mariupolu, v katerega se je pred tem zateklo najmanj tisoč civilistov, še ni podatkov.
Ukrajinska vojska Ruse obtožuje, da cilja predvsem na civiliste in civilne infrastrukture
Iz Mariupola, ki je tarča ruskega obleganja in kjer so humanitarne razmere dramatične, še naprej bežijo ljudje. Danes naj bi iz tega mesta v ruski Rostov prispeli avtobusi z okoli 300 civilisti. V tem strateško pomembnem pristaniškem mestu je bilo doslej po navedbah ukrajinske strani ubitih že najmanj 2400 civilistov.
Oblasti so sporočile, da so ruske sile med vsakodnevnim bombardiranjem mesta uničile do 90 odstotkov vseh zgradb v Mariupolu.
Hudi spopadi naj bi po navedbah ruske strani potekali tudi na vzhodu Ukrajine. Proruski separatisti v samooklicani republiki Lugansk so na družbenem omrežju Telegram sporočili, da je ukrajinska vojska tam obstreljevala štiri naselja in uničila nekaj hiš, obenem pa naj bi sami ponoči po navedbah iz Moskve zabeležili uspehe v boju "proti ukrajinskim nacionalistom".
Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je še poročal o nadaljevanju ofenzive v Donecku, kjer naj bi prodrli za še štiri kilometre in prevzeli nadzor nad več vasmi. Na severu Ukrajine v mesti Sarni naj bi bilo tarča napada skladišče orožja, pri čemer naj bi bilo uničenih več raket.
Britansko obrambno ministrstvo je sicer davi v najnovejši oceni razmer v Ukrajini ponovilo, da je ruska ofenziva "na vseh frontah v veliki meri zastala". Ruske sile naj bi tako na kopnem kot v zraku in na morju v minulih dneh dosegle "minimalen napredek" in še naprej beležijo "velike izgube".
Ukrajinski odpor po oceni britanskih obveščevalcev ostaja "močan in dobro usklajen", v ukrajinskih rokah tako ostaja "velika večina ukrajinskega ozemlja, vključno z vsemi glavnimi mesti".
Ukrajinska vojska je medtem Rusijo na Facebooku obtožila, da se zdaj osredotoča predvsem na zračne napade – obstreljevanje civilne populacije in infrastrukture z bombami in granatami –, potem ko je bila v kopenskih operacijah "neuspešna". Poleg tega zahrbtno cilja spletne komunikacije oziroma izvaja kibernetske napade, uničuje poslopja televizij in radijev ter širi lažne informacije o svoji invaziji.
Kljub temu naj bi ukrajinske sile zmagovale v bitkah tako na kopnem kot v zraku ter naj bi med drugim sestrelile deset sovražnih zračnih tarč, česar pa ni mogoče neodvisno potrditi, piše BBC.
Tiskovna agencija Reuters je medtem poročala, da so na Japonskem v bližini otokov Honšu in Hokaido opazili štiri velike ruske vojaške ladje, ki plujejo proti zahodu, verjetno proti Evropi, morda proti Ukrajini. Japonsko obrambno ministrstvo je objavilo fotografije, na katerih je na eni od ladij videti vojaške tovornjake.
Ukrajinski predsednik Zelenski je v sredo pozno zvečer objavil še en videonagovor. "Svet mora uradno priznati, da je Rusija postala teroristična država," je med drugim dejal in znova pozval k uvedbi strožjih sankcij zoper Moskvo. Zaprosil je tudi za več orožja in še enkrat apeliral na Nato, naj zapre nebo nad Ukrajino. Po njegovih besedah je takšna "prava zaščita" njegove države osnovni pogoj za uspeh vsakršnih pogajanj z Rusijo. "Moje prioritete v pogajanjih so popolnoma jasne: konec vojne, varnostna zagotovila, suverenost, obnova ozemeljske celovitosti ter resnična jamstva in resnična zaščita za našo državo," je dejal Zelenski.
Zelenski v nagovoru bundestagu: Vojna v Ukrajini je nov zid v Evropi
Zelenski je danes dopoldne z video nagovorom članom nemškega bundestaga nadaljeval serijo nagovorov tujih parlamentov. Kot v ameriškem kongresu in britanski poslanski zbornici so ga tudi v bundestagu pozdravili s stoječimi ovacijami. V govoru je sicer vojno v svoji državi označil kot nov zid v Evropi in kritiziral Nemčijo.
Nato krepi svojo vojsko na vzhodu Evrope
Medtem naj bi zavezništvo Nato na Slovaškem vzpostavilo dodatno bojno skupino, v katero naj bi bilo vključenih 2100 vojakov.
Slovenija ocenjuje, da je trenutno sposobna zagotoviti do 200 pripadnikov Slovenske vojske, je v sredo po izrednem zasedanju obrambnih ministrov zveze Nato v Bruslju dejal minister Matej Tonin. V zadnjih dneh se je sicer omenjalo, da bi lahko Slovenija zagotovila do sto vojakov. Tonin se bo danes v Bratislavi srečal s slovaškim kolegom Jaroslavom Nadom. Govorila bosta o razmerah v Ukrajini in vzpostavitvi nove bojne skupine Nata na Slovaškem, v kateri bodo, kot rečeno, tudi slovenski vojaki.
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes na obisku v Berlinu poudaril, da še naprej podpirajo ukrajinske sile, ki ohranjajo pravico do samoobrambe, kar je zapisano tudi v temeljni listini Združenih narodov. Podobno je nadaljnjo podporo zagotovil tudi nemški kancler Olaf Scholz, a poudaril, da se Nato ne bo vmešal.
"Vojna predsednika Putina proti Ukrajini je zdrobila mir in šokirala svet," je povedal Stoltenberg na novinarski konferenci pred začetkom srečanja.
Čeprav ima Nato po prepričanju prvega moža Nata odgovornost preprečiti nadaljnjo zaostritev vojne, pa je posvaril članice, da bi bilo vmešavanje še bolj nevarno in bi prineslo le trpljenje, smrt in uničenje. Ob tem je spomnil, da mir in varnost nista samoumevna, poroča nemški portal Tagesschau.
Je pa Stoltenberg danes pohvalil Nemčijo za njeno vojaško in humanitarno podporo Ukrajini, poroča britanski BBC.
"Včeraj so obrambni ministri začeli razmišljati, kaj moramo narediti, da okrepimo svojo obrambo in odvračanje na daljši rok. To bo pomenilo povečano vlaganje v obrambo," je dodal.
Scholz je ob tem dejal, da bo Nemčija okrepila obrambna sredstva in s tem zagotovila, da bo Nato sposoben izpolnjevati svoje dolžnosti in mandat.
