Tujina

Zelenski: Rusija bi se morala udeležiti drugega mirovnega vrha o Ukrajini

Kijev, 15. 07. 2024 16.51 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
STA, N.L.A.
Komentarji
0

Rusija bi se morala udeležiti drugega mirovnega vrha o Ukrajini, je izjavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in v okviru priprav na izvedbo vrha napovedal srečanja na temi energetske in prehranske varnosti v Katarju in Turčiji. Rusija je sicer že prejšnji teden sporočila, da se drugega mirovnega vrha o Ukrajini ne namerava udeležiti. Je pa Zelenski na tiskovni konferenci naznanil, da se Ukrajina pripravlja na podpis varnostnih sporazumov s Slovenijo, Irsko in Češko. Sporazum naj bi s premierjem Robertom Golobom podpisala v četrtek na zasedanju Evropske politične skupnosti v Londonu.

"Menim, da bi se morali predstavniki Rusije udeležiti drugega vrha," je na novinarski konferenci v Kijevu dejal Volodimir Zelenski in predstavil potek priprav za izvedbo vrha. Med drugim je napovedal srečanja o ključnih vprašanjih, vključno z energetsko varnostjo v Katarju in prehransko varnostjo v Turčiji.

Prvi mirovni vrh je junija organizirala Švica na prošnjo Kijeva. Na srečanju niso razpravljali o konkretnih mirovnih pogajanjih, se pa je okoli 80 držav, vključno s Slovenijo, v sklepni izjavi zavezalo k spoštovanju načel suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti vseh držav v okvirih mednarodno priznanih meja, vključno z Ukrajino.

Rusija, ki na vrh ni bila povabljena, je bila do srečanja kritična in poudarila, da vrh ni prinesel nobenih rezultatov. Namestnik zunanjega ministra Mihail Galuzin pa je nedavno povedal, da se Moskva ne namerava udeležiti drugega mirovnega vrha o Ukrajini. Kritičen je bil zlasti do tega, da bi se na drugem vrhu razpravljalo le o ukrajinskih načrtih za mir, ne pa tudi o drugih pobudah. Da skoraj polovica oziroma 43 odstotkov Ukrajincev sicer podpira mirovna pogajanja z Rusijo, pa kaže javnomnenjska raziskava inštituta Razumkov. Približno 35 odstotkov nasprotuje pogajanjem, 21 pa je neopredeljenih.

Za začetek pogajanj z Moskvo se zavzemajo zlasti prebivalci osrednjih in južnih ukrajinskih regij. Na vzhodu države pa je mnenje prebivalcev enakomerno razdeljeno med tiste, ki so za pogajanja, tiste, ki jim nasprotujejo, in tiste, ki glede tega še niso odločeni. Več kot 80 odstotkov Ukrajincev sicer nasprotuje predlogom ruskega predsednika Vladimirja Putina za prekinitev ognja in začetek mirovnih pogovorov, ki vključujejo umik ukrajinskih sil iz štirih priključenih regij. Javnomnenjsko raziskavo je inštitut Razumkov izvedel konec junija, v njej pa je sodelovalo 2027 Ukrajincev, starejših od 18 let.

Mirovna konferenca v Bürgenstocku.
Mirovna konferenca v Bürgenstocku. FOTO: AP

Zelenski napovedal podpis varnostnih sporazumov s Slovenijo, Irsko in Češko

Ukrajina se pripravlja na podpis varnostnih sporazumov s Slovenijo, Irsko in Češko, je na novinarski konferenci v Kijevu naznanil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Sporazum naj bi s premierjem Robertom Golobom podpisala v četrtek na zasedanju Evropske politične skupnosti v Londonu.

"Sledili bodo dogovori s Češko, Slovenijo, po srečanju z irskim premierjem pa smo sprejeli tudi odločitev, da delamo na varnostnem sporazumu z Irsko," je dejal Zelenski. Ob tem je dodal, da so bile med njegovim nedavnim obiskom v ZDA sprejete odločitve o dobavi dodatnih sistemov zračne obrambe patriot, ob sklicevanju na ukrajinske medije poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Slovenska vlada je varnostni sporazum, kakršnega je Ukrajina že podpisala s številnimi državami, začela pripravljati spomladi. Med drugim bi lahko sporazum podpisala že predsednica republike Nataša Pirc Musar, ko je bila v Kijevu konec junija, a se je zapletlo, ker Ukrajina ni podprla osnutka, saj v njem ni bilo konkretnih zavez glede pomoči.

Ker sporazum še ni bil usklajen, ga premier Robert Golob z Zelenskim ni mogel podpisati niti na nedavnem vrhu Nata. Po novem naj bi ga predvidoma podpisal v četrtek na zasedanju Evropske politične skupnosti v Londonu.

Sporazum naj ne bi predvideval dodatnih finančnih zavez Slovenije do Ukrajine, razen nadaljnjega financiranja humanitarne pomoči. Vseboval pa bi obsodbo ruske agresije in neomajno podporo Slovenije ozemeljski celovitosti Ukrajine ter zavezanost skupnim vrednotam, od demokracije do varovanja človekovih pravic in svoboščin.