Začasna prekinitev ognja bi morala civilistom omogočiti evakuacijo v petih urah. A še pred iztekom roka je mestni svet Mariupola sporočil, da so evakuacijo preložili. Ruske sile so obtožili, da niso spoštovale dogovora o začasni prekinitvi ognja, prebivalce pa pozvali, naj se znova skrijejo v zaklonišča.
Rusko obrambno ministrstvo pa odgovarja, da so civilistom odhod iz mesta preprečili ukrajinski nacionalisti. Ministrstvo zatrjuje, da so bile ruske enote, potem ko so postavile humanitarne koridorje, napadene. Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov pravi, da ukrajinski nacionalisti med prekinitvijo ognja niso dovolili zapustiti Mariupola ali Volnovahe niti enemu civilistu. "Nacionalistične skupine držijo prebivalstvo teh mest za talce in uporabljajo civiliste kot živi ščit. Nacionalistični bataljoni so izkoristili obdobje zatišja za utrditev položajev," je dejal.
Ruska vojska po preložitvi evakuacije zdaj nadaljuje ofenzivo: "Zaradi nepripravljenosti ukrajinske strani, da bi vplivala na nacionaliste ali podaljšala prekinitev ognja, so se ofenzivne akcije nadaljevale ob 18. uri po moskovskem času," je sporočil Konašenkov.
Oblegano mesto
Zjutraj je Moskva napovedala začasno prekinitev napadov na mesti Mariupol in Volnovaha, premirje pa bi se moralo začeti ob 8. uri po srednjeevropskem času. Pred tem je svetovalec ukrajinskega predsednika Mihail Podoljak izjavil, da želi Volnovaho zapustiti okoli 20.000 civilistov, 200.000 pa jih želi zapustiti Mariupol. Ti mesti trenutno nadzoruje ukrajinska vojska, vendar jih blokirajo ruske sile.
Prekinitev ognja je bila napovedana, potem ko je župan Mariupola Vadim Bojčenko sporočil, da je mesto po večdnevnih "neusmiljenih" napadih pod "blokado" ruskih sil, in pozval k vzpostavitvi humanitarnega koridorja. Po napovedi koridorja pa je župan podal čustveno izjavo, v kateri je nagovoril prebivalce mesta ter jih zaradi stalnega, neusmiljenega obstreljevanja pozval k evakuaciji.
Mestni svet Mariupola je po začetku evakuacije opozoril, da ruske sile ne spoštujejo dogovorjenega premirja vzdolž celotne poti humanitarnega koridorja. Na nekaterih delih naj bi namreč še vedno potekali spopadi. "Z rusko stranjo se pogajamo, da bi potrdili premirje vzdolž celotne evakuacijske poti." Podžupan Mariupola je za BBC povedal, da Rusi še naprej obstreljujejo tudi mesto. "Rusi nas še naprej bombardirajo. To je noro. V Mariupolu ni premirja, na celotni poti ni premirja. Naši civilisti so pripravljeni na pobeg, vendar ne morejo oditi med obstreljevanjem," je dejal.
Mariupol, ki predstavlja dom okoli 450.000 prebivalcem, je eno največjih ukrajinskih pristanišč s pomembno strateško vlogo. Njegovo zavzetje bi namreč zadalo hud udarec dostopu Ukrajine do morja ter povezalo ruske enote na Krimu in separatistične in ruske vojake v Donbasu.
V čakanju na pogajanja
Še vedno se čaka tudi tretji krog rusko-ukrajinskih pogovorov, ki so bili napovedani za ta konec tedna. Član ukrajinske pogajalske delegacije in svetovalec predsednikovega kabineta Podoljak je dejal, da se bodo začeli "čez dan ali dva". "Med drugim opazujemo, kako se začenja vzpostavitev humanitarih koridorjev, da bi se v okviru pogajalskega procesa lahko izvedle prilagoditve, če bi bilo potrebno," je dodal.
Šef ukrajinske delegacije David Arahmija je nato sporočil, da bodo pogajanja spet na vrsti v ponedeljek.
Ukrajinsko obrambno ministrstvo je danes tudi potrdilo smrt treh svojih obveščevalcev med "posebnimi operacijami". Med njimi je omenjen tudi Denis Kirejev, član ukrajinske pogajalske skupine z Rusijo. Kot so zapisali, so umrli med obrambo Ukrajine, označili so jih za junake. Pred tem je sicer več medijev poročalo, da je Kirejeva ubila ukrajinska služba državne varnosti. Sumili so namreč, da gre za ruskega vohuna.
Zelenski pozval k obrambi Mariupola in prosil za več vojaške pomoči
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes pozval k nadaljnji obrambi mesta Mariupol. "Vsi, ki potrebujejo pomoč, bi morali dobiti možnost, da zapustijo mesto," je povedal. "Vsi, ki želijo braniti mesto, pa naj nadaljujejo boj," je dodal. Zagotovil je, da ukrajinska stran dela vse, da bi omogočili dogovor o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev, nato pa bodo lahko ocenili, ali so možni naslednji koraki v pogajanjih.
Izrazil je tudi prepričanje, da ruski vojski ni uspelo izpolniti svojih ciljev in da je doslej umrlo že skoraj 10.000 ruskih vojakov. Zagotovil je, da ukrajinske sile še naprej uspešno branijo položaje na ključnih mestih, začeli so tudi protinapad v Harkovu. Njegovih navedb sicer ni bilo možno preveriti.
Zvečer se je Zelenski v video nagovoru znova obrnil na Ukrajince in jih pozval, naj ruske enote preženejo iz države. "Moramo ven. Moramo se boriti. Kadarkoli je za to priložnost," je dejal. Po njegovih besedah je pomembno tudi preprečiti vzpostavljanje novih "ljudskih republik", kot se je zgodilo v pokrajinah Doneck in Lugansk. Tudi slednji je sicer pozval k boju. Če Rusi "niso s propagando izbrisali vašega spomina, če nimate od strahu zaprtih oči, se borite, za svoje pravice, svobodo, za Ukrajino", je dejal.
V nagovoru ameriškim kongresnikom pa je Zelenski pozval k okrepljenemu pritisku na Rusijo, želi pa si tudi več vojaške pomoči v obliki orožja, zlasti letal. V zasebnem klicu pred Zooma je v nagovoru tako senatorjem kot članom predstavniškega doma izrazil hvaležnost za ukrepe, ki so jih doslej sprejele ZDA in zaveznice v zvezi Nato, vključno s sankcijami in pošiljkami orožja. A obenem je neposredno pozval k več pomoči. Med drugim naj bi Ukrajina potrebovala letala, drone in protiletalske rakete stinger, na podlagi navedb petih udeležencev klica na spletu poroča ameriški Politico.
Zlasti naj bi si želel, da partnerice iz vzhodnega krila zveze Nato Ukrajini ponudijo letala ruske izdelave, saj ukrajinski piloti z njimi že znajo upravljati. "Predsednik Zelenski je podal obupano prošnjo, naj vzhodnoevropske države Ukrajini zagotovijo v Rusiji narejena letala," je po klicu z njim v izjavi dejal vodja senatne večine Chuck Schumer.
Ukrajinski predsednik je ZDA po poročanju Politica pozval tudi k prepovedi uvoza ruske nafte in k dodatnim sankcijam. Prva tako naj bi se znova zavzel za vzpostavitev območja prepovedi preletov nad Ukrajino, kar je Nato v petek že zavrnil.
Podoben poziv kot Zelenski je glede vojaške pomoči pred tem danes že podal tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. "Ni skrivnost, da najbolj potrebujemo bojna letala, jurišna letala in sisteme za zračno obrambo," je dejal. "Če izgubimo nebo, bo na tleh še veliko več krvi," je dodal.
Bidnova vlada za zdaj zavrača sankcije na rusko nafto in plin
Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je medtem zavrnila pozive, naj ZDA v odziv na vojno v Ukrajini prepovejo uvoz ruske nafte in plina. Kot je pojasnila, bi lahko imel tak ukrep negativne posledice za ameriško in evropsko gospodarstvo. Kljub temu pa Bela hiša razmišlja, kako bi lahko v ZDA še bolj zmanjšali rabo ruske energije.
V ameriškem kongresu se povečuje pritisk za uvedbo embarga na rusko nafto in plin, saj da bi bile to za Rusijo najbolj boleče sankcije zaradi njenega napada na Ukrajino. A vlada za zdaj menda še ni našla načina, kako bi omejila hude negativne učinke tega ukrepa za ameriške potrošnike.
Demokratski senator Joe Manchin iz Zahodne Virginije je skupaj z republikanko Liso Murkowski že predstavil predlog zakona o prepovedi uvoza ruske nafte in plina. Z republikanci se glede tega strinja tudi predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi. Ameriški predsednik Joe Biden in demokratka Pelosijeva sicer zagovarjata idejo, da bi se v predlog zakona vključilo tudi posvetovanje z zavezniki o tem.
Ruska nafta sicer predstavlja le tri odstotke vse lani uvožene nafte v ZDA. Vlada predsednika Bidna ugiba, da bi Rusi ob embargu to nafto pač prodali kam drugam, na primer na Kitajsko ali v Indijo.
Daljše prispevke na temo Ukrajine pripravljajo tudi novinarji rubrik Inšpektor in Fokus. Ogledali si jih boste lahko na Voyo!
KOMENTARJI (3416)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.