Zelenski želi hitrejši vstop v Nato in EU, pozval k dobavi sistemov Patriot

"Ne smemo pozabiti, da je vsak dvom, ki ga pokažemo v Evropi, priložnost, ki jo bo Rusija zagotovo izkoristila," je dejal Zelenski. Pri tem je poudaril, da bi vsakršno odlašanje z odločitvijo o vstopu Ukrajine in Moldavije v Nato in EU znatno spodkopalo tako moč Zahoda kot ranljivih prozahodnih političnih sil v Belorusiji in Gruziji.

"Ne glede na to, ali gre za dvome o ključnih varnostnih korakih ali za dvome o naši enotnosti, morda o naši sposobnosti, da se soočimo z izzivi našega časa, vsak dvom prinaša več negotovosti," je opozoril in dodal, da si na julijskem vrhu Nata v Vilniusu želi prejeti vabilo za članstvo v zavezništvo.

"Nedavno me je kitajski novinar vprašal, zakaj Nato. Odgovor je zelo preprost. Če ni varnostnih jamstev, so samo vojna jamstva. Potrebujemo pravičen mir in ravno zato bi morala biti vsaka evropska država, ki meji na Rusijo in ki ne želi, da jo Rusija razdvaja, polnopravna članica EU in Nata," je poudaril.

Svoj nagovor je izkoristil tudi za poziv evropskim voditeljem k oblikovanju koalicije za dobavo sistemov zračne obrambe Patriot in sodobnih bojnih letal, ki bi ustavila "rusko izsiljevanje z balističnimi raketami in ruski teror nad civilisti".

Nizozemski predsednik vlade Mark Rutte je pri tem izpostavil, da bo Nizozemska kmalu začela usposabljati ukrajinske pilote za uporabo ameriških bojnih letal F-16. "Menim, da je to nujen korak, ki bo okrepil dolgoročne obrambne zmogljivosti Ukrajine," je dejal in pojasnil, da bodo pri usposabljanju sodelovale tudi Danska, Belgija in Velika Britanija.

Tudi nemški kancler Olaf Scholz in francoski predsednik Emmanuel Macron sta poudarila pomen nadaljnje podpore Ukrajini. Macron je prav tako izjavil, da bi zaveznice morale najti način, kako Ukrajini ponuditi oprijemljiva in verodostojna varnostna jamstva, medtem ko se bo reševalo vprašanje njenega članstva v EU in Natu.

Do vrha Evropske politične skupnosti je bil kritičen Aleksander Bortnikov, vodja ruske obveščevalne službe FSB. Opozoril je, da Zahod "aktivno spodbuja Moldavijo k sodelovanju v ukrajinskem konfliktu in nasilnemu čiščenju Pridnestrja", poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Na srečanju celinske Evropske politične skupnosti, ki vključuje vse evropske države razen Rusije in Belorusije, so se zbrali voditelji držav in vlad iz 47 držav, vendar je bila pozornost namenjena jugu in vzhodu celine – regiji, ki je zaradi lanske ruske invazije na Ukrajino doživela prelomnico v odnosih z Moskvo.

EU, ki jo sestavlja 27 držav, želi z vrhom nagovoriti številne vzhodnoevropske države, ki so bile desetletja v Sovjetski zvezi ali pod njenim neposrednim vplivom, ter okrepiti enoten odziv celine na rusko agresijo.

Na vrh Evropske politične skupnosti je odpotoval tudi slovenski premier Robert Golob, vladno letalo Falcon pa si je delil skupaj s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem.

 Sandu: Na poti Moldavije v EU ni povratka

"Zaradi vaše prisotnosti na tem vrhu smo še bolj prepričani v svojo prihodnost kot miroljubna, demokratična in svobodna država. Država, ki je na poti brez povratka v Evropsko unijo," je povedala moldavska predsednica.

Čeprav so se v današnjih razpravah voditelji osredotočili na teme, ki so pomembne za vso Evropo, je vrh Evropske politične skupnosti v Moldaviji tej državi omogočil tudi pospešitev povezovanja s preostalo Evropo, je še povedala.

Okoli 50 evropskih voditeljev, ki so se zbrali zgolj 20 kilometrov stran od ukrajinske meje, je po besedah moldavske predsednice Sandujeve pokazalo odločnost, da v Evropo vrnejo mir.

"Pokazali smo moč in enotnost v času, ko je ogrožena stabilnost naše celine. Pokazali smo, da smo združeni v boju proti največji vojaški agresiji od druge svetovne vojne in kršitvam mednarodnega prava," je še poudarila.

Dodala je, da so ukrajinskemu predsedniku Zelenskemu zagotovili, da bodo Ukrajini stali ob strani, dokler bo treba.

Spričo ruske agresije na Ukrajino, zaradi katere se je v negotovem položaju znašla tudi Moldavija, je bila varnost ena od glavnih tem današnjega drugega zasedanja Evropske politične skupnosti. Po besedah moldavske predsednice so se voditelji strinjali, da je treba okrepiti kibernetsko in fizično varnost kritične infrastrukture v Evropi, vključno z energetsko infrastrukturo.

Dogovorili so se tudi, da bodo še bolj povezali evropsko celino z okrepljenim strateškim sodelovanjem, boljšo povezljivostjo in skupnim ukrepanjem na področju energetike, odpornosti in podnebja.

"Naša skupna dejanja bodo še bolj povezala našo evropsko družino ter naredila Evropo močnejšo in varnejšo," je še poudarila gostiteljica današnjega srečanja.

Da je bil namen voditeljev poslati močno sporočilo spričo vojaške agresije ruskega predsednika Vladimirja Putina na Ukrajino, je na novinarski konferenci po koncu povedal tudi španski premier Pedro Sanchez. Španija bo v začetku oktobra gostila naslednje srečanje te neformalne platforme.