"To je najslabša izjava, ki jo je lahko podal Zelenski in Amerika tega ne bo več dolgo prenašala," je glede izjave Zelenskega, da je do konca vojne še zelo daleč, zapisal Trump.
"Vladimir Putin ne more biti bolj zadovoljen," je v nedeljo na televiziji CBS izjavil nekdanji Trumpov svetovalec za nacionalno varnost HR McMaster. Trump mu je nemudoma vrnil na Truth Social, da je McMaster šibak in popolnoma neučinkovit poraženec.
"Manj časa bi morali porabiti za skrbi okrog Rusije, več časa za skrbi okrog migrantskih posiljevalskih tolp, mamilarskih šefov, morilcev in ljudi iz duševnih bolnišnic, ki prihajajo v našo državo, da ne končamo kot Evropa," je še objavil Trump.
Nekdanji obrambni minister ZDA Leon Panetta je danes na televiziji MSNBC Trumpov odnos do vojne v Ukrajini primerjal z odnosom nekdanjega britanskega premierja Nevilla Chamberlaina, ki je skušal na vsak način doseči mir z voditeljem nacistične Nemčije Adolfom Hitlerjem. "Chamberlain je to poskusil in dobili smo drugo svetovno vojno," je dejal Panetta.
Zelenski: Želim, da se sliši ukrajinsko stališče
"Dogovor, ki je na mizi, bo podpisan, če bosta strani pripravljeni," je dejal Volodimir Zelenski. Potem ko so njegov nedavni obisk v Washingtonu, ki se je končal brez načrtovanega podpisa dogovora, zaznamovale ostre besede, je ponovil tudi pripravljenost na konstruktivni dialog z ZDA.
"Želim samo, da se sliši ukrajinsko stališče," je poudaril. "Hočemo, da se naši partnerji spomnijo, kdo je v tej vojni agresor," je po poročanju BBC dejal v pogovoru s tujimi mediji po udeležbi na vrhu voditeljev, po katerem se je odpravil še na srečanje z britanskim kraljem Karlom III.
Prepričan je sicer, da narava njegovega zadnjega srečanja s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, ki je brez udeležbe ukrajinske strani z Rusijo začel pogovore o končanju vojne, ni bila v korist Ukrajini in ZDA kot partnericama. Dejansko je koristila le ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, je dodal.
Po odmevnem sestanku je več vplivnih republikancev izreklo podporo Trumpovemu ukrepanju in kritiziralo Zelenskega. Nekateri, med njimi tudi nekdaj odločen podpornik Ukrajine Lindsey Graham, so ukrajinskega predsednika posredno pozvali k odstopu.
Zelenski je v nedeljo ocenil, da ga na položaju ne bi bilo lahko zamenjati. Je pa ponovil svojo pripravljenost na odstop v zameno za članstvo Ukrajine v zvezi Nato. Gre sicer za ključno zahtevo Kijeva od začetka vojne z Rusijo, ki pa jo Washington zavrača."Da se me zamenjati za Nato," je dejal Zelenski in dodal, da bi to pomenilo, da je izpolnil svojo misijo.
"On si ne želi miru. Nekdo bi ga moral prisiliti, da bi si želel miru. Če bodo to storili Evropejci, vsa čast jim," je danes na novinarski konferenci dogajanje komentiral tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Petkov prepir med Zelenskim in predsednikom ZDA je označil za dogodek brez primere. Meni namreč, da je Zelenski "pokazal popolno pomanjkanje diplomatskih sposobnosti".
Francoski predsednik Emmanuel Macron je načrt prekinitve ognja v nedeljo orisal v pogovoru za francoski časnik Le Figaro, potem ko se je udeležil Ukrajini posvečenega vrha več evropskih in drugih voditeljev v Londonu. Kot je dejal, Francija in Velika Britanija predlagata enomesečno prekinitev ognja v Ukrajini "v zraku, na morju in na energetski infrastrukturi". Ne bi pa tovrstna prekinitev po njegovih besedah zaenkrat vključevala spopadov na tleh, češ da bi bilo glede na velikost fronte zelo težko preverjati njeno uresničevanje.
V Londonu so danes zanikali, da bi državi dosegli dogovor o tovrstnem predlogu."Nobenega dogovora ni bilo o tem, kako naj bi bila videti prekinitev ognja," je za radio Times Radio dejal za oborožene sile pristojen državni sekretar na obrambnem ministrstvu Luke Pollard. Je pa potrdil, da skupaj s Francijo in evropskimi zavezniki sodelujejo pri iskanju poti do trajnega miru v Ukrajini.
Še en neimenovani predstavnik britanske vlade je prav tako zanikal dogovor o enomesečnem premirju, obenem pa dodal, da je na mizi več možnosti, o katerih se pogovarjajo z ameriškimi in evropskimi partnerji.
Britanski premier Keir Starmer je pred tem v nedeljo gostil vrh, posvečen Ukrajini, na katerem so v luči vse večjih napetosti v transatlantskih odnosih glede te teme iskali skupno stališče in pot naprej. Dogovorili so se o načrtu v štirih točkah, ki med drugim predvideva nadaljevanje vojaške pomoči Ukrajini in ekonomskega pritiska na Rusijo. Poudarili so nujnost udeležbe Ukrajine na kakršnihkoli mirovnih pogovorih, trajen mir pa mora zagotoviti suverenost in varnost države.
V primeru dogovora bi bilo glede na načrt treba okrepiti obrambne zmogljivosti Ukrajine, da bi tako odvrnila morebitne bodoče invazije. Dogovorili so se tudi za oblikovanje t. i. koalicije voljnih, ki bi branila uresničevanje dogovora in zagotavljala mir.
Od prihoda v Belo hišo 20. januarja je Trump precej spremenil zunanjo politiko ZDA v primerjavi z zunanjo politiko svojega predhodnika Joeja Bidna in se tesneje povezal z Moskvo. Obnovil je stike z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in se v Združenih narodih postavil na stran Rusije.
Kremelj je v odzivu na spodletelo srečanje Trumpa in Zelenskega ocenil, da so korenite spremembe ameriške zunanje politike v veliki meri v skladu z ruskimi stališči.
Kot so v nedeljo poročali številni ameriški mediji, naj bi obrambni minister ZDA Pete Hegseth ukazal prekinitev vseh kibernetskih operacij proti Rusiji, vključno z ofenzivnimi akcijami. Ukaz naj bi bil del splošne ponovne ocene ameriških operacij proti Moskvi, pri čemer trajanje ali obseg prekinitve nista jasna.
