V Švici se je danes začela dvodnevna donatorska konferenca za povojno obnovo Ukrajine, ki pod strogimi varnostnimi ukrepi poteka v mestu Lugano na jugu države. Načrtovana je bila že pred rusko invazijo 24. februarja, ko je bila predvidena razprava o reformah v Ukrajini, nato pa je bila preusmerjena v povojno obnovo.
"Obnova Ukrajine je najbolj ambiciozen projekt našega časa in hkrati največji prispevek k podpori svetovnega miru," je v svojem video nagovoru dejal Zelenski. Pri tem je vse prisotne opozoril, da so naložbe, ki bodo potrebne, skupna naloga celotnega demokratičnega sveta in ne naloga enega samega naroda.
Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na konferenci dejala, da je boj Ukrajine boj vseh nas, zato si mednarodna skupnost zlasti v teh dneh prizadeva pomagati Ukrajini. Ponovila je, da je Evropska unija pripravljena pomagati Ukrajini pri financiranju povojne obnove, saj ima Evropa posebno odgovornost in strateški interes, da Ukrajini stoji ob strani na vsakem koraku.
V luči tega je predstavila predloge komisije za vzpostavitev platforme, ki bi usmerjala mednarodna finančna prizadevanja za to državo. Pri tem je poudarila, da bo platforma odprta za vse, ki jim je mar za prihodnost Ukrajine, in da bo usklajevala financiranje, zagotavljala strokovno znanje in izkušnje ter določala potrebe države.
Pomen podpore Ukrajini je poudaril tudi predsednik Švice Ignazio Cassis. Po njegovih besedah je ključnega pomena, da se ukrajinskemu ljudstvu zagotovi možnost vrnitve k normalnemu in mirnemu življenju.
Kot predstavnik Ukrajine se je dogodka udeležil predsednik vlade Denis Šmihal. Ukrajina naj bi na konferenco poslala 100 delegatov, med njimi tudi pet ministrov. Udeležbo pa je v zadnjem trenutku odpovedal zunanji minister Dmitro Kuleba.
Šmihal je v svojem nagovoru udeležencem konference dejal, da bo obnova Ukrajine po njegovi oceni stala 750 milijard dolarjev, pri čemer je vztrajal, da je treba za obnovo opustošenih delov države uporabiti zaseženo rusko premoženje.
Skupno naj bi se konference v Luganu udeležilo približno 1000 ljudi, med njimi predsednica Evropske komisije ter predsedniki vlad Češke, Litve in Poljske. Cilj konference je določiti načela in prednostne naloge za proces obnove, ki naj bi se začel že med samo vojno.