Zelena luč zaostritvi pravil za uvedbo nadzora na notranjih mejah

Doseženi dogovor, ki bo izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom, določa bolj strukturirane postopke ponovne uvedbe nadzora na notranjih schengenskih mejah, navajajo v Svetu EU.

Dodajajo, da upošteva nedavno razsodbo Sodišča EU, ki je pojasnilo, da lahko članica schengenskega območja ob resni grožnji za svoj javni red ali notranjo varnost znova uvede nadzor na svojih mejah, vendar pri tem ne sme prekoračiti najdaljšega celotnega trajanja šestih mesecev. Današnji dogovor po navedbah Sveta EU podaja odgovore na grožnje javnemu redu in notranji varnosti.

Če bo potreba po nadzoru na notranjih mejah EU potrjena tudi po izteku dveh let in pol, bo morala država članica o nameri, da podaljša nadzor, obvestiti Evropsko komisijo. Podati bo morala utemeljitev in določiti datum, ko pričakuje, da bo nadzor lahko odpravila. Komisija bo nato izdala priporočilo, pri čemer bo upoštevala načeli nujnosti in sorazmernosti. To bo morala članica upoštevati.

Besedilo uveljavlja tudi nove alternativne ukrepe nadzoru na notranji meji, med temi je učinkovitejši okvir za policijski nadzor na obmejnih območjih članic.

Notranja ministrica Tatjana Bobnar je na zasedanju poudarila, da Slovenija načelno podpira predlog reforme zakonika o schengenskih mejah. Slovenija načelno ne nasprotuje ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah, vendar mora biti ta vedno skladen z načeli sorazmernosti in nujnosti. Predvsem pa mora biti to začasen ukrep, uveden šele, ko so izčrpani drugi alternativni ukrepi, so sporočili z notranjega ministrstva.

"Ukrepa, ki ni časovno omejen, tako ne morem podpreti," je dejala. Ob tem je spomnila na dejstvo, da več držav članic že vrsto let ohranja nadzor na notranjih mejah v nasprotju s temeljnim načelom schengenskega območja, in – kot je nedavno ugotovilo Sodišče EU – tudi v nasprotju z obstoječim pravnim redom.

Nadzor na meji s Slovenijo med drugim že vse od begunske krize pred leti izvaja Avstrija.