Združeno kraljestvo oblast nad otočjem Chagos prepušča Mavriciju

Z dogovorom, ki so ga dosegli po večletnih pogajanjih, bo Združeno kraljestvo otoke Chagos predalo Mavriciju, poroča BBC. Obvestilo sta v skupni izjavi delila premier Združenega kraljestva Keir Starmer in Mavricija Pravind Jugnauth. Pogodba sicer še ni dokončna, a obe strani sta obljubili, da bosta do zaključka skušali priti čim prej.

Med otoki, ki se jim Velika Britanija odpoveduje po več kot pol stoletja, je tudi tropski atol Diego Garcia, ki ga ameriška vlada uporablja kot vojaško oporišče za svoje mornariške ladje in bombnike dolgega dosega. A ameriško-britanska baza na atolu bo ostala tudi po odpovedi suverenosti. Gre za ključen dejavnik, ki je omogočil sklenitev dogovora v času naraščajočega geopolitičnega rivalstva v regiji med državami na Zahodu, Indijo in Kitajsko.

"Gre za prelomni trenutek v našem odnosu in dokaz naše trajne zavezanosti mirnemu reševanju sporov in vladavini prava," sta zapisala Starmer in Jugnauth. Voditelja sta dodala, da sta zavezana zagotavljanju dolgoročnega, varnega in učinkovitega delovanja obstoječega oporišča na atolu Diego Garcia, ki igra ključno vlogo pri regionalni in svetovni varnosti.

Združeno kraljestvo bo Mavriciju ob tem zagotovilo paket finančne podpore, vključno z letnimi plačili in naložbami v infrastrukturo, afriška država pa bo tako lahko začela s programom ponovne naselitve na otočje Chagos, ne pa tudi na Diego Garcia. Združeno kraljestvo bo namreč tam nadaljevalo z delovanjem vojaške baze.

'Zgodovinski sporazum', a prebivalci otočja v pogajanja niso bili vključeni

Pogajanja, ki so pripeljala do dogovora, so se sicer začela že v času pretrekle britanske vlade. Ameriški predsednik Joe Biden je pozdravil zgodovinski sporazum. "To je jasen dokaz, da lahko države z diplomacijo in partnerstvom premagajo dolgoletne zgodovinske izzive, da dosežejo miroljubne in obojestransko koristne rezultate," je dejal ter dodal, da je s tem zagotovljena tudi prihodnost vojaške baze, ki igra ključno vlogo v nacionalni, regionalni in svetovni varnosti.

 Vendar pa vsi niso tako navdušeni nad sklenjenim sporazumom. Prebivalec Združenega kraljestva, druga generacija priseljencev iz Chagossa, Frankie Bontemps je za BBC povedal, da se počuti izdanega in da ga je novica razjezila. Poudaril je namreč, da prebivalci otočja niso bili nikoli vključeni v pogajanja. "Ostajamo nemočni in brez glasu pri določanju lastne prihodnosti in prihodnosti naše domovine," je poudaril.

V zadnjih letih se je Združeno kraljestvo zaradi želje po ohranitvi britanskega ozemlja v Indijskem oceanu soočalo z naraščajočo diplomatsko izolacijo. Različni organi Združenih narodov, vključno z vrhovnim sodiščem in generalno skupščino, so bili med pogajanji v večini na strani Mavricija, od Britanije pa so zahtevali predajo "zadnje kolonije v Afriki".

Izgon več kot tisoč prebivalcev otočja Chagos

Vlada Mavricija je dolgo trdila, da je bila leta 1968 v zameno za lastno neodvisnost od Združenega kraljestva nezakonito prisiljena predati otočje Chagos. Britanska vlada je takrat z ZDA že vodila tajna pogajanja glede namestitve vojaške baze na največji atol Diego Garcia.

Kasneje se je Velika Britanija opravičila za prisilno premestitev več kot 1000 otočanov s celotnega arhipelaga. Obljubila je, da bo otoke predala Mauritiusu, ko jih ne bo več potrebovala za strateške namene. Toda Združeno kraljestvo je vse do nedavnega vztrajalo, da Mavricij nima zakonite pravice do otokov.

Majhna otoška država Mavricij se je desetletja trudila pridobiti resno mednarodno podporo glede tega vprašanja. Peščica otočanov Chagosa, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove v poznih 60. in zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja, pa je zoper britansko vlado sprožila več tožb. 

Mednarodno mnenje glede otočja se je začelo spreminjati šele nedolgo nazaj. Moči so združile afriške države, ki so začele glede vprašanja dekolonalizacije močno pritiskati na Združeno kraljestvo. Po brexitu pa je na več mednarodnih forumih podporo stališčem Združenega kraljestva odreklo vse več držav. Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu je leta 2019 odločilo, da bi morala Velika Britanija opustiti nadzor nad otočjem Chagos in ga predati Mavriciju.

Prebivalci Mavricija so takrat začeli s kampanjo v Združenih narodih, na sodiščih in v medijih. Brez britanskega dovoljenja so celo pristali na otočju ter tam razobesili svojo zastavo.