Takole stanje zdravstva opišejo v Nemčiji: komaj kakšen termin za pregled, dolge čakalne dobe, nobene ordinacije v bližini – pogosto se govori, da nemški zdravstveni sistem propada. 

Razlog naj bi bilo pomanjkanje zdravnikov. A številke kažejo neko drugo sliko, ugotavlja časnik Die Welt. Pravijo, da se krivda pravzaprav skriva v trendu, zaradi katerega je prizadetih vse več panog. Kar pa spet ni izključno nemška težava. 

Število zdravnikov v Nemčiji nenehno raste, tako poroča Welt. Od leta 1990 se je število zdravnikov povečalo za 65 odstotkov: "In ko številke povežete s celotno populacijo, pomanjkanja ni. Ravno nasprotno. Raziskava leta 2020 je pokazala 4,5 zdravnika na 1000 prebivalcev – matematično več kot enega zdravnika več na 1000 prebivalcev kot na primer Kanada ali Velika Britanija."

Kljub temu očitki o neskončnih čakalnih dobah ne ponehajo. Deloma je to morda preprosto posledica dejstva, da se Nemčija stara in že samo to obremenjuje sistem, nadaljujejo. Vendar pa obstaja še ena, preprosta razlaga, poroča Welt. Še leta 2009 je bilo le 3,8 odstotka zdravnikov zaposlenih s krajšim delovnim časom. Trenutno je 35,2 odstotka – nekaj več kot vsak tretji zdravnik.

Münchenski raziskovalec splošne medicine in zdravstva Antonius Schneider je po njihovem poročanju izračunal, da je število opravljenih ur ORL, oftalmologov in dermatologov kljub povečanju števila zdravnikov ostalo enako. Pri splošnih zdravnikih pa je številka padla. Le v posameznih primerih, med psihoterapevti in internisti, se je povečala.

"Mladi zdravniki ne vidijo več potrebe, da bi delali 60 do 80 ur na teden," je Schneider povedal za "Welt". V devetdesetih letih so se zdravniki zaradi prenasičenosti zdravstvenih delavcev še vedno potegovali za službe. Danes mladi zdravniki vedo, da lahko preprosto zamenjajo delodajalca, če ta ni dovolj fleksibilen.

Prav zato, ugotavlja, je vse več zdravnikov, ki raje ne bi odprli svoje ordinacije. "Samostojno delo ni več tako privlačno," je za Welt povedal zdravstveni ekonomist Stefan Greß z univerze Fulda. "Mladi zdravniki želijo večjo varnost, manj nadur in v idealnem primeru brez ekonomskega tveganja."

Strokovnjaki tako menijo, da se bo moral sektor odzvati na spreminjajoče se zahteve zdravnikov. Trend zaposlovanja s krajšim delovnim časom je nepovraten, je za časnik povedal hamburški profesor zdravstvene nege Jonas Schreyögg. Del rešitve vidi na ukrepih, ki omogočajo boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, denimo varstva otrok. 

Preprosto ponujanje več mest za študij medicine, kot je minister za zdravje Karl Lauterbach načrtoval spomladi, nima želenega učinka, je pojasnil Schneider, ki izpostavlja tudi, da je mladim omogočena izbira specializacije, rezultat pa je predvidljiv: "Zaradi tega imamo veliko ortopedov in kardiologov, še vedno pa primanjkuje družinskih zdravnikov."