Zdravila in osnovne zdravstvene zaloge že na poti v Gazo

Kot je na družbenem omrežju X sporočil generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus, je letalo z zdravstvenimi potrebščinami pristalo v egiptovskem mestu Arish, približno 45 kilometrov od meje z Gazo. 

Po besedah prvega moža WHO so zaloge pripravljene za dostavo v Gazo, takoj ko bo vzpostavljen humanitarni dostop prek prehoda Rafa, edinega mejnega prehoda, ki povezuje Egipt in območje Gaze. Pomoč med drugim vključuje zdravila in medicinski material ter osnovne zdravstvene zaloge za potrebe 300.000 ljudi, so navedli pri WHO.

WHO je to sporočila po srečanju Ghebreyesusa z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom al Sisijem, na katerem sta govorila o humanitarni oskrbi Gaze. Na tem palestinskem ozemlju so humanitarne razmere vse težje.

Uničenih več kot 1300 zgradb

Združeni narodi so medtem danes opozorili, da je bilo na območju Gaze po tednu dni intenzivnega bombardiranja izraelskih sil uničenih več kot 1300 zgradb. Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) je ob tem še sporočil, da je bilo uničenih 5540 domov v teh zgradbah. Skoraj 3750 domov je bilo tako močno poškodovanih, da niso primerni za bivanje. 

Po podatkih OCHA, ki se sklicuje na podatke pristojnega ministrstva v Gazi, je bilo še 55.000 domov v Gazi delno poškodovanih.

Bruselj napovedal povečanje humanitarne pomoči za Gazo

Evropska komisija bo humanitarno pomoč za območje Gaze povečala s 25 na 75 milijonov evrov, je po današnjem pogovoru z generalnim sekretarjem Združenih narodov Antoniom Guterresom sporočila predsednica komisije Ursula von der Leyen. Ob tem je Izrael pozvala k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava pri odzivu na Hamasov napad.

"Komisija bo trenutno humanitarno pomoč za Gazo nemudoma povečala za 50 milijonov evrov. Tako bo skupaj znašala več kot 75 milijonov evrov," je po pogovoru z Guterresom povedala von der Leyen.

Kot so še navedli na komisiji, je napovedala nadaljnje tesno sodelovanje z ZN in njegovimi agencijami, da bi pomoč dosegla tiste na območju Gaze, ki jo potrebujejo.

Von der Leynova se je pred tem znašla pod plazom kritik zaradi neomajne podpore Izraelu, kljub temu, da je izraelska vlada zaradi Hamasovih napadov prekinila dobavo elektrike, vode in hrane v Gazo in s tem ogrozila življenja več kot dva milijona ljudi. 

Danes zato nekoliko drugačna izjava. "Komisija podpira pravico Izraela, da se brani pred Hamasovimi teroristi, pri čemer mora v celoti spoštovati mednarodno humanitarno pravo. Močno si prizadevamo za to, da bi nedolžnim civilistom v Gazi zagotovili podporo," je dejala von der Leyen, ki je v petek obiskala Izrael.

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je ob tem dejal, da bo potrojitev humanitarne pomoči EU omogočila zagotovitev osnovnih potreb civilistov v Gazi. "Ključno je zagotoviti varen in neomejen dostop humanitarne pomoči," je še povedal.

Von der Leyen je med petkovim obiskom izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju zagotovila, da Evropa stoji ob strani Izraelu. Poudarila je, da grozote, ki jih je sprožilo skrajno palestinsko gibanje, nedolžnim Palestincem prinašajo le še več trpljenja. Ob tem je samo še izrazila prepričanje, da bo Izrael s svojim odzivom pokazal, da je demokratična država.

Iz EU se že vse od napada Hamasa na Izrael pred enim tednom, na katerega je izraelska vojska odgovorila z napadi na Gazo, vrstijo izrazi solidarnosti z Izraelci. V zadnjih dneh pa so se okrepili tudi pozivi Izraelu k spoštovanju mednarodnega prava pri njegovem odzivu.

Spopadi terjali veliko žrtev

Razmere na Bližnjem vzhodu so se zaostrile pred tednom dni, ko so pripadniki palestinskega gibanja Hamas napadli Izrael. V napadih je na izraelski strani umrlo več kot 1300 ljudi, v izraelskem odgovoru s silovitim bombardiranjem Gaze pa je bilo doslej ubitih več kot 1900 ljudi.

Izrael se je na napade Hamasa odzval z napadi in blokado območja Gaze. V spopadih je na obeh straneh doslej umrlo že približno 3000 ljudi. V napadih Hamasa je bilo ubitih okoli 1300 Izraelcev, povračilni ukrepi Izraela pa so med Palestinci zahtevali približno 1900 življenj. Ranjenih je bilo več tisoč ljudi.

Izraelska vojska je v petek pozvala k preselitvi približno 1,1 milijona ljudi s severnega dela Gaze na jug palestinske enklave. Za to je postavila 24-urni rok, pozneje pa je sporočila, da bodo evakuacije trajale dlje.

Vrstijo se pozivi Izraelu k preklicu ukaza, med drugim so Združeni narodi opozorili, da v tako kratkem času ni mogoče evakuirati več kot milijona ljudi. Posvarili so pred uničujočimi humanitarnimi posledicami. Svetovna zdravstvena organizacija je opozorila, da bo na jug Gaze nemogoče evakuirati ogrožene bolnike, Unicef pa, da najvišjo ceno plačujejo otroci.

Egeland: Prisilno preseljevanje ljudi je vojni zločin

Jan Egeland, nekdanji norveški diplomat, ki je sodeloval pri sporazumu iz Osla in posredoval pri pogovorih med Palestinci in Izraelom, je v oddaji Today na radiu BBC Radio 4 povedal, da je izraelski ukaz za evakuacijo severne Gaze prisilno preseljevanje ljudi, kar se v skladu z Ženevsko konvencijo šteje za vojni zločin. Egeland, ki je zdaj generalni sekretar Norveškega sveta za begunce, je dodal, da je pod ruševinami "veliko otrok, ki jih nihče ne more izkopati. Več deset tisoč uničenih ali neprimernih stanovanjskih enot je in na tisoče ljudi, ki bežijo za življenje".

Egeland je za BBC poudaril, da Zahod še ni v celoti dojel obsega krize v Gazi. "Združeno kraljestvo, ZDA in EU so upravičeno rekli, da so z Izraelom v boju proti terorizmu. Upam, da niso dali zelene luči za uničenje milijona otrok."

Izrael in Egipt naj bi se strinjala z odhodom državljanov ZDA iz Gaze

Mejni prehod Rafa med Egiptom in območjem Gaze bo danes odprt med 12. in 17. uro po krajevnem času v skladu z dogovorom med izraelsko in egiptovsko vlado, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal ameriški uradnik, ki spremlja ameriškega državnega sekretarja Antonya Blinkna na njegovi turneji po Bližnjem vzhodu. Za zdaj ni jasno, ali bo Hamas, ki nadzoruje Gazo, ameriškim državljanom dovolil zapustiti ozemlje.

ZDA še nimajo potrditve, da je bil dogovor uresničen, "je pa bil namen odpreti" mejni prehod, je pojasnil ameriški uradnik.

Po njegovih besedah je Katar, ki ga je Blinken obiskal v petek, pritisnil na Hamas, s katerim vzdržuje tesne vezi, da bi omogočil odhod ljudi. Pojasnil je še, da je od 500 do 600 ameriških državljanov, ki so na območju Gaze, poizvedovalo o načinih, kako zapustiti to oblegano območje. Dejal je, da ne ve, ali so državljani drugih držav lahko zapustili območje.

Uradnik je že v petek povedal, da se ZDA dogovarjajo o možnosti, kako bi lahko odprli mejni prehod Rafa za tuje državljane, ki želijo zapustiti območje.

Savdska Arabija prekinila pogovore o normalizaciji odnosov z Izraelom

Do prekinitve pogovorov prihaja ravno v času obiska ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna v Riadu, kamor je prišel v okviru turneje po šestih državah v regiji, ki jo je spodbudil izbruh spopadov med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas.

Savdsko zunanje ministrstvo je v petek objavilo izjavo, v kateri je obsodilo "prisilno preseljevanje Palestincev iz Gaze" in "nadaljevanje napadov na nezaščitene civiliste," poroča nemška tiskovna agencija dpa. Riad se je s tem odzval na potezo izraelske vojske, ki je prebivalcem severnega dela Gaze v luči pričakovane kopenske ofenzive v petek ukazala, naj zapustijo svoje domove in se odpravijo na jug palestinske enklave. 

Konflikt v Izraelu in Gazi je ogrozil pogovore o zgodovinski normalizaciji odnosov med Izraelom in Savdsko Arabijo, potem ko sta prejšnji mesec tako savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman kot izraelski premier Benjamin Netanjahu potrdila, da sta državi vse bližje dogovoru.

Izrael je doslej normaliziral odnose z Egiptom, Jordanijo, Marokom, Združenimi arabskimi emirati in Bahrajnom, a morebitno priznanje Savdske Arabije bi zaradi vloge te države kot varuha dveh najsvetejših krajev islama veljalo za zgodovinsko v bližnjevzhodni diplomaciji.

K temu so močno težile predvsem ZDA in vlada predsednika Joeja Bidna, medtem pa je zbliževanje Riada in Tel Aviva naletelo na kritike Irana, ki je v tem videl izdajo Palestincev. O potrebi po enotnosti islamskega sveta je bin Salman v četrtek govoril tudi z iranskim predsednikom Mohamedom Raisijem, kar je bil njun prvi neposreden stik, odkar so se odnosi med državama letos začeli izboljševati.