To noč so se sprva mirni protesti v mestu St. Louis v zvezni državi Misuri sprevrgli v nasilne. Protestniki, ki so razbijali trgovine in lokale po ulicah, so se blizu policijske postaje spopadli s policisti, spopadi pa so po poročanju lokalnih medijev trajali celo noč. Policija je protestnike razgnala s solzivcem in šok granatami, na družbenih omrežjih pa so se pojavili tudi posnetki, na katerih je slišati sirene in streljanje. Pri tem so bili ranjeni štirje policisti. Njihova življenja niso ogrožena, odpeljali so jih v bolnišnico, so sporočili iz urada policije.
Vodja John Hayden je sporočil, da so streljali "neki strahopetci in zdaj imamo štiri v bolnišnici". "Hvala Bogu, da so živi," je dejal v čustveni izjavi.
Streli so odjeknili tudi na dveh lokacijah v Las Vegasu. Policijski šerif Joe Lombardo je po poročanju CNN povedal, da je v dveh ločenih incidentih ena oseba umrla, policist pa je v kritičnem stanju. Policist je bil ustreljen medtem, ko so poskušali razgnati protestnike. Osumljenca so že identificirali in pridržali. V drugem incidentu pa so policisti ustrelili protestnika, ker naj bi ta segel po orožju. Umrl je pozneje v bolnišnici.
Trump mirne protestnike razgnal s solzivcem in zagrozil, da bo na ulice poslal vojsko
Včeraj pa je poskrbel za splošno razburjenje, ko je napovedal mobilizacijo vseh razpoložljivih virov za zaustavitev ropanja in konec nemirov. "Če bosta mesto ali država zavrnila potrebne ukrepe za obrambo življenj in lastnine, bom namestil vojsko in jim hitro rešil problem," je zagrozil. Pred tem je guvernerjem v telefonskem pogovoru očital, da so šibki, ker ne ukrepajo dovolj odločno s policijo in nacionalno gardo. Guverner Illinoisa J.B. Pritzker mu je odgovoril, da s svojimi izjavami le podžiga napet položaj, Trump pa mu je odvrnil, da mu ni bilo všeč, kako je guverner ravnal v času pandemije novega koronavirusa.
Med Trumpovim nagovorom pred Belo hišo je na presenečene protestnike v parku Lafayette, ki so bili takrat povsem mirni, začel leteti solzivec, nakar so jih močne policijske in vojaške sile na konjih in peš razgnale. Trump se je nato čez park peš podal iz Bele hiše skupaj s svojimi ministri in osebjem ter v spremstvu novinarjev do zgodovinske episkopalne cerkve sv. Janeza. Nekdo mu je nato dal v roke Sveto pismo, s katerim se je fotografiral.
Episkopalna škofinja Mariann Buddle, ki je odgovorna za cerkev, je bila zaradi incidenta, o katerem je izvedela na televiziji, ogorčena. "Niti vljudnostnega klica ni bilo, da bodo počistili trg s solzivcem, zato da lahko uporabi eno od naših cerkva za kuliso s Svetim pismom v rokah. S knjigo, ki razglaša, da je Bog ljubezen, sam pa je do zdaj le razpihoval nasilje," je bila ogorčena.
"To je bilo res sramotno dejanje. Videlo se je, da Svetega pisma nikoli ni držal v rokah, saj niti ni vedel, kako naj to stori. Kot da sploh ne bere in ne ve, kako knjige sploh delujejo. Mirne protestnike je napadel s solzivcem, da se je lahko fotografiral. Sramota," pa je sporočil newyorški guverner Andrew Cuomo. Podobno so sporočili tudi senatorka Kamala Harris in drugi demokrati.
Trump se je nato oglasil na Twitterju in zapisal, da "v Washingtonu minulo noč ni bilo problemov". Ob tem je pohvalil varnostne organe za "dobro opravljeno delo, prikaz mogočne sile in dominacijo".
Kaj bi pomenila federalna vojska na ulicah ZDA?
Če bi Trump na ulice ameriških mest poslal vojsko, bi obudil 213 let star zakon proti vstaji v ZDA. To je zaradi rasnih nemirov v Los Angelesu na prošnjo guvernerja Peta Wilsona nazadnje storil George Bush starejši leta 1992.
Ameriški guvernerji za posredovanje v nemirih sicer običajno uporabljajo nacionalno gardo, kar je v bistvu vojska posamezne zvezne države. Ta lahko ob mobilizaciji opravlja tudi policijske naloge, česar ameriška vojska ne sme, razen v primeru obuditve zakona iz začetka 19. stoletja, kar Trump zdaj namerava storiti.
Nacionalna garda je v nedeljo sporočila, da v 15 zveznih državah in prestolnici posreduje okoli 5000 njenih pripadnikov, še okoli 2000 pa jih je v pripravljenosti. Poleg Minnesote so nacionalno gardo aktivirali med drugim tudi v Georgii, Kentuckyju, Ohiu, Teksasu in celo Utahu. Številna mesta, kot so Portland, Cincinnati, Atlanta, Los Angeles, Denver, Seattle in druga, so uvedla policijske ure. A protestniki so kljub temu znova prišli na ulice.
Pentagon je vsem enotam po ZDA izdal opozorilo, naj bodo pripravljene na morebitno mobilizacijo v štirih urah, če bo guverner Minnesote Tim Walz ali kdo drug zaprosil za pomoč. Takšnega ukrepa danes živeči Američani ne pomnijo.
Pred skoraj 30 leti je divjanje po policijskem pretepu Rodneyja Kinga trajalo pet dni in zahtevalo najmanj 60 življenj. Ranjenih je bilo več kot 2000 ljudi, več tisoč pa so jih aretirali. Gmotna škoda je znašala več kot milijardo dolarjev.
Stotine aretiranih, nekateri policisti osumljeni prekomerne uporabe sile
Newyorška policija je sporočila, da so minulo noč aretirali 700 protestnikov, v spopadih pa je bilo poškodovanih šest policistov ter prav toliko službenih vozil. Kot je sporočil župan Bill de Blasio, bodo v mestu za tri ure podaljšali policijsko uro. Ta bo odslej v veljavi od 20. do 5. ure. Kot je dejal, so podaljšali režim strogega nadzora v mestu zaradi ropov na Manhattnu. Protestnike je pozval, naj protestirajo podnevi in potem odidejo domov. Je pa de Blasio požel precej ogorčenja zaradi izjav, da je "napad na policiste napad na vse nas". Ob tem je dodal, da "nikoli ne bodo sprejeli stvari, ki so se zgodile preteklo noč in da se bodo vrnili udarec". Številni, predvsem v soseskah, kjer prevladuje temnopolto prebivalstvo, mu namreč očitajo nereflektiranost, saj da je bila doslej prav policija tista, ki je vršila napade in nasilje nad ljudmi. K ostrejšemu nastopu proti "kriminalcem" je pozval tudi guverner zvezne države Andrew Cuomo.
Medtem pa so iz Atlante sporočili, da je mestna policija sprožila postopek proti šestim policistom, ki so proti dvema študentoma uporabili prekomerno silo med sobotnimi protesti. Na posnetkih, ki so bili objavljeni na spletu, je bilo razvidno, kako so policisti razbili okno avtomobila, iz njega povlekli žensko in uporabili električni paralizator proti moškemu. Oba sta bila temnopolta. Kot poroča CNN, naj bi dva policista, udeležena v fizični obračunavanje s študentoma, že odpustili.
"Želim si, da bi predsednik tudi kdaj odprl sveto pismo"
Demokratski predsedniški kandidat Joe Biden je v govoru v Philadelphii izrazil podporo Američanom, ki protestirajo proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi in sistemskemu rasizmu. Ostro je tudi kritiziral predsednika Donalda Trumpa in obljubil, da se bom sam na položaju predsednika obnašal povsem drugače.
Biden je prvi govor v javnosti po izbruhu pandemije koronavirusa imel, potem ko je Trump v ponedeljek poslal vojsko in policijo s solzivcem, gumijevkami ter gumijastimi naboji nad tedaj mirne protestnike pred Belo hišo, da se je lahko sprehodil do bližnje episkopalne cerkve sv. Janeza in fotografiral s svetim pismom v roki. "Predsednik je včeraj držal sveto pismo pred cerkvijo sv. Janeza. Želim si le, da bi ga včasih tudi odprl ne le mahal z njim. Če bi ga odprl, bi se lahko kaj naučil," je dejal Biden.
Spomnimo
Kot je znano, so nemiri v ZDA izbruhnili zaradi smrti 46-letnega Georgea Floyda, ki ga je v Minneapolisu pred tednom dni med poskusom aretacije s kolenom na vratu pred pričami zadušil policist. Njegova družina je sporočila, da bodo javne spominske slovesnosti za umorjenega potekale v ponedeljek in torek prihodnji teden v Hustonu.
Protesti pa so se vmes razširili skoraj po celotni državi. O protestih poročajo iz New Yorka, Philadelphie, Dallasa, Las Vegasa, Seattla, Memphisa, Los Angelesa, Atlante, Miamija, Portlanda, Chicaga in tudi iz prestolnice Washington. Guvernerji nekaterih zveznih držav so za pomoč zaprosili nacionalno gardo, v več kot 20 mestih so uvedli policijsko uro. Ta konec tedna je bilo v 43 mestih aretiranih več kot 7200 ljudi.
V New Yorku je konec tedna izbruhnilo hudo nasilje, za katerim je ostalo več požganih policijskih in drugih avtomobilov, več sto ljudi je bilo aretiranih, poškodovani so bili tako policisti kot protestniki. V prestolnici Floride Tallahassee je poltovornjak zapeljal skozi množico protestnikov, pri čemer ni bilo žrtev. Policija je voznika nemudoma aretirala. V Philadelphii so protestniki skušali porušiti kip nekdanjemu županu, ki je veljal za rasista, požigali so avtomobile, ropali, vlamljali in divjali. V Los Angelesu so izgredniki plenili po trgovinah, v Nashvillu so zažgali poslopje sodišča, v mestu Ferguson v zvezni državi Misuri pa so razdejali zgradbo policije.
V St. Louisu policisti preiskujejo smrt protestnika, ki je padel z obleganega tovornjaka, v Detroitu je nekdo iz vozila streljal na protestnike, ki so v Seattlu zaprli ceste, v Atlanti so oblegali guvernerjevo palačo. V Jacksonvillu na Floridi je bil med izgredi v vrat zaboden policist, ki se po navedbah lokalnih medijev zdaj zdravi v bolnišnici. V Indianapolisu so bili ustreljeni trije ljudje, dva sta poškodbam podlegla.
Protesti so se iz ZDA razširili tudi v druge države. Tako o demonstracijah poročajo iz Kanade in iz britanske prestolnice London, kjer se je v nedeljo zbralo več tisoč ljudi.
KOMENTARJI (793)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.