Propadla resolucija: ostre kritike ZDA in ZN, Slovenija izrazila obžalovanje

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v petek v New Yorku zjutraj izkoristil 99. člen Ustanovne listine ZN in sam sklical izredno zasedanje Varnostnega sveta o Bližnjem vzhodu, Združeni arabski emirati pa so pripravili predlog resolucije, za katero je glasovalo 13 držav članic Varnostnega sveta. ZDA so bile proti resoluciji, ki med drugim ni obsodila napada Hamasa na Izrael 7. oktobra, Velika Britanija pa se je vzdržala.

"Združeni arabski emirati smo globoko razočarani. Ta Varnostni svet na žalost ni sposoben zahtevati humanitarnega premirja," je sporočil predstavnik države, ki je pripravila resolucijo, navaja AFP.

Predstavnik ZDA Robert Wood je razložil, da so ZDA resoluciji nasprotovale, ker vsebuje zahtevo po brezpogojni prekinitvi ognja, kar bo Hamasu omogočilo ponovitev tistega, kar je storil 7. oktobra. Dodal je, da predlog resolucije nima zveze z realnostjo in ne bo prispeval k umiritvi razmer na terenu.

Spomnimo. Pripadniki Hamasa so 7. oktobra napadli Izrael, pobili 1200 ljudi in zajeli okrog 250 talcev. Izrael je odgovoril z napadom na Gazo, med katerim je doslej po palestinskih virih umrlo že skoraj 17.500 ljudi in zatrjuje, da bo s tem nadaljeval do dokončnega uničenja Hamasa.

Guterres je prej v svojem nastopu ostro obsodil napad Hamasa na Izrael. "Te napade obsojam brez zadržkov. Zgrožen sem nad poročili o spolnem nasilju. Nobenega opravičila ni za namerni poboj 1200 ljudi, vključno s 33 otroki," je dejal in zahteval takojšnjo brezpogojno izpustitev preostalih talcev. "Surovost Hamasa ne more nikoli opravičiti kolektivnega kaznovanja Palestincev. Mednarodno humanitarno pravo vključuje dolžnost za zaščito civilistov in ravnanje v skladu z načeli proporcionalnosti in previdnosti," je prav tako poudaril Guterres.

MZEZ izrazil obžalovanje 

Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) so v odzivu na ameriški veto na predlog resolucije izrazili obžalovanje. Kot so pojasnili, se je Slovenija odločila kosponzorirati resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov, ker je ta pozvala k takojšnji humanitarni prekinitvi ognja v Gazi ter od vseh strani zahtevala spoštovanje mednarodnega prava, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom. Resolucija je predvidevala tudi takojšnjo in brezpogojno izpustitev talcev.

"Stališče Slovenije je jasno, in sicer da je najprej treba zagotoviti trajno premirje v Gazi. Nato je treba organizirati mednarodno mirovno konferenco, ki bo gradila na osnovi rešitve dveh držav, s katero bi dosegli varnost Izraela in bi vodila k priznanju Palestine," so še poudarili na MZEZ.

Ostre kritike ZDA in ZN zaradi propadle resolucije o Gazi

Palestinski predsednik Mahmud Abas je po petkovem vetu na resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov s pozivom k premirju v Gazi dejal, da so ZDA s svojo politiko "sokrive za genocid, etnično čiščenje in vojne zločine, ki jih izraelske okupacijske sile izvajajo nad Palestinci v Gazi, na Zahodnem bregu in v Jeruzalemu".

Obtožil jih je, da so zaradi podpore Izraela odgovorne za prelivanje krvi otrok, žensk in starejših na območju Gaze. Washington je sicer resoluciji nasprotoval, ker vsebuje zahtevo po brezpogojni prekinitvi ognja, kar bi po njegovi oceni skrajnemu palestinskemu gibanju Hamas omogočilo ponovitev tistega, kar je storil 7. oktobra ob napadu na Izrael, ko je ubil 1200 ljudi in več sto ugrabil. Pa tudi zato, ker ne obsoja tega napada.

Iranski zunanji minister Hosein Amir Abdolahian je v telefonskem pogovoru z generalnim sekretarjem ZN Antoniom Guterresem opozoril na možnost nenadzorovane eksplozije v regiji zaradi ameriške podpore Izraela. Iransko zunanje ministrstvo pa je izpostavilo, da so ZDA s to odločitvijo znova dokazale, da so odgovorne za pobijanje civilistov in uničevanje infrastrukture v Gazi.

Kritik so deležni tudi Združeni narodi. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je obtožil Varnostni svet, da je postal "svet za zaščito in obrambo Izraela". Izpostavil je, da na območju Gaze Izrael vsak dan krši splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Pravičen svet je mogoč, a brez ZDA, je dejal v Istanbulu in se zavzel za reformo ZN.

Kritičnih je bilo tudi sedem vidnih humanitarnih organizacij, med njimi Save the Children, Oxfam ter CARE International. V skupnem sporočilu so izrazile zgroženost zaradi nezmožnosti VS, da doseže končanje nasilja v Gazi in sprejme resolucijo, ki bi prebivalcem palestinske enklave omogočila potreben odmor od stalnega bombardiranja.

Zunanji ministri Katarja, Egipta, Jordanije, Savdske Arabije, Palestine in Turčije pa so na srečanju z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom v Washingtonu izrazili razočaranje, ker resolucija ni bila sprejeta. ZDA so pozvali k večjemu pritisku na Izrael, da pristane na prekinitev ognja.