"Destabilizirajoče koruptivne dejavnosti Milorada Dodika in poskusi razdrtja daytonskega mirovnega sporazuma, ki jih spodbujajo njegovi lastni interesi, ogrožajo stabilnost Bosne in Hercegovine ter celotne regije," je sporočil podsekretar za terorizem in obveščevalno službo na ameriškem finančnem ministrstvu Brian Nelson.
"(Dodikova) razdiralna etnonacionalistična retorika odraža njegova prizadevanja za uresničitev teh političnih ciljev in za odvračanje pozornosti od njegovih koruptivnih dejavnosti," so dodali na ministrstvu.
Sankcije vključujejo blokado vseh sredstev, ki jih ima Dodik na voljo pod pristojnostjo ZDA, in kriminalizacijo transakcij z njim v skladu z zakonodajo ZDA. Sankcije so uvedli tudi proti Alternativni televiziji, televizijski mreži iz Banje Luke, ki si jo lasti podjetje, povezano z Dodikovim sinom.
Dodik je danes zanikal, da je kršil ustavni red BiH. "Če menite, da me lahko disciplinirate na tak način, se motite," se je odzval na sankcije. "Sedaj imam še boljši motiv, da se borim za pravice, ki so nam jih odrekali 26 let," je dodal za tiskovno agencijo SRNA.
Politične razmere v BiH so se zaostrile, potem ko je nekdanji predstavnik mednarodne skupnosti Valentin Inzko tik pred odhodom s položaja sprejel odločitev o spremembi kazenskega zakonika BiH, ki za zanikanje genocida po novem predvideva zaporno kazen od šest mesecev do pet let. To je razjarilo Dodika, ki je napovedal vrsto ukrepov srbske entitete.
Dodik je združeno BiH označil za neuspeh in napovedal umik Republike Srbske iz niza osrednjih institucij BiH. Parlament Republike Srbske je nato decembra kljub svarilom z Zahoda sprejel predlog, ki lokalno vlado obvezuje k prenosu pristojnosti na področju vojske, davkov in sodnega sistema z ravni države na raven entitete v prihodnjih šestih mesecih. Evropski komisar za širitev, Madžar Oliver Varhelyi, je sicer krivdo za zaostrovanje razmere pripisal potezi Inzka.
Bosansko tožilstvo je zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja napada na ustavni red Bosne in Hercegovine uvedlo preiskavo proti Dodiku in še 12 osebam. Njihov cilj je bila sprememba ustavne ureditve BiH, strmoglavljenje njenih najvišjih institucij in zmanjšanje obrambne moči BiH, piše v utemeljitvi preiskave. Dodiku prav tako očitajo poskus nezakonitega oblikovanja vojske.
Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je sicer pred časom izrazil podporo srbskemu predstavniku v BiH. Orban je Dodika opisal kot demokratično izvoljenega politika in opozoril Zahod, da bi bil eksorcizem Dodika, ki želi Republiko Srbsko ločiti od BiH, zelo nevaren in dodal, da bo Madžarska v EU blokirala vsak poskus sankcij proti njemu. Banjaluki pa je obljubil 100 milijonov evrov pomoči.
Novembra se je na nenapovedanem sestanku v Ljubljani z Dodikom sestal tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša. Voditelja sta se na delovni večerji pogovarjala o razmerah v Bosni in Hercegovini. Bosanski mediji so Dodikov obisk v slovenski prestolnici označili za diplomatsko-desničarsko ofenzivo.
KOMENTARJI (148)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.