ZDA: Temna senca izgubljenega poletja

Ameriški urad za statistiko je izmeril, da je nezaposlenost med mladimi od 16. do 24. leta poskočila na dobrih 27 odstotkov (statistika meri, koliko ljudi v tej starostni skupini aktivno išče delo, a ga ne najde). Mladi delavci so bili skoncentrirani v tistih delih gospodarstva, ki so jih ukrepi za boj proti širjenju okužbe najbolj prizadeli, gostinstvo, trgovine, turizem, zabava. Generacija Z, kot so poimenovali rojene med 1995 in 2015, se spopada z dramatičnimi spremembami tudi pri svojem šolanju, saj so usahnile ponudbe za praktično izobraževanje in nabiranje izkušenj, ki so bogatile življenjepise. Tudi najstniki in mladi, ki so računali na sezonska poletna dela, bodo bržčas ostali praznih rok. 

Še nobena generacija v povojnem obdobju se ni spoprijela s takšnim deležem nezaposlenih. K temu je pripomoglo tudi zaprtje številnih programov, ki so jim prek poletnega dela omogočali spodoben zaslužek. Ukinjena je tretjina delovnih praks, ki so jih ponujala številna podjetja, ostale so skrajšane, prestavljene ali potekajo po spletu. Ob tem se s prekinitvijo šolanja spopada več kot 50 milijonov učencev in študentov. Praznino so skušali zapolniti z učenjem na daljavo, toda to je težavno za revne in mlade na podeželju s slabšim dostopom do interneta. Petina srednješolcev opušča misel na študij, drugi so začeli razmišljati o cenejših javnih univerzah namesto dragih zasebnih. 

Recesija, ki jo je sprožila pandemija, generacijo Z potiska globoko v finančno negotovost, posledice pa se širijo tudi na njihove družine. Mnogi so s poletnim delom pomagali pri plačevanju družinskih računov, kar bo še poglobilo težave ameriških družin, ki se soočajo z upadom dohodkov. Poleg tega se bodo mladi, ki so končali šolanje, znašli v položaju, ko jim je na voljo zelo malo državne pomoči. Za nadomestilo za nezaposlenost moraš najprej imeti službo in jo potem izgubiti. "Zanje ni nikakršnega olajšanja, čeprav bodo ravno tako brez zaposlitve zaradi virusa, kot so starejši, ki so izgubili delo," ugotavlja Heidi Shierholz iz mnenjske organizacije EPI in nekdanja glavna ekonomistka na ministrstvu za delo. 

Številne raziskave vedno znova kažejo, da prihod na trg dela v času recesije pomeni manjše zaslužke tudi v prihodnjih desetletjih. "Posledice so lahko dolgotrajne. Težko prideš do delovnega mesta, če imaš službo, ta pogosto ni za izobrazbo, ki si jo pridobil. To te potisne na stranski tir. Ko se gospodarstvo pobere, si nekoliko manj zaželen kot nekdo svež z univerze, ki zadnji dve leti ni stregel v Starbucksu," je Shierholzova ponazorila posledice. Morda bodo delodajalci pripravljeni spregledati luknje v življenjepisih ob razmerah, s katerimi se nismo spopadli od španske gripe. Toda v prihodnjih letih lahko po napovedih pričakujemo delovni trg, na katerem bo število kvalificiranih iskalcev zaposlitve precej presegalo število razpoložljivih delovnih mest. 

Trpka leta milenijcev

Z-jem se ni treba ozirati daleč za podobno izkušnjo. Milenijci, generacija, rojena v osemdesetih in devetdesetih, so začeli na trg delovne sile vstopati ob šoku terorističnega napada na ZDA, ki je preoblikoval državo, družine so snovali ob stisku finančne krize iz 2009, zdaj se soočajo s pandemijo, ki je izbrisala milijone delovnih mest in duši mala podjetja. Ko je večina generacije prizadeta s takšnimi finančnimi udarci, to lahko dramatično vpliva na potek njihovih življenj in njihov odnos do denarja. "Milenijci zaostajamo tako za povojno generacijo babyboom (rojeni med 1946 in 1964) kot generacijo X (1965–1979). Zato odlašamo s pomembnimi življenjskimi mejniki, kot so nakup nepremičnin, poroke, odločanje za otroke," trdi Radmilla Suleymanova, gospodarska novinarka na Al Jazeeri Digital. Po njenih besedah so se mladi po koncu študija znašli z velikimi dolgovi in brez dela, zato so postali veliko bolj previdni pri svojih odločitvah.

Na to opozarja tudi Camille Busette iz mnenjske organizacije Brookings Institution. Finančna kriza je milenijce prisilila, da so klub dobri izobrazbi sprejemali slabše plačane službe, kot pa naj bi jim jih omogočila njihova diploma. Pogosto ta delovna mesta niso ponujala dodatnih ugodnosti, kot sta zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. "To pomeni, da verjetno za deset let zaostajajo pri običajnem varčevanju za pokojnino. Posledica vsega tega je, da so tudi njihove naložbe nižje kot pri prejšnjih generacijah," je ugotovila Busettejeva. Tako so milenijci dlje časa živeli pri starših in so manj premožni, kot sta bili predhodni generaciji v njihovih letih.

Pomemben del te enačbe je naraščajoči študentski dolg, saj so vse višje šolnine vse težji mlinski kamen okoli vratu mladih ameriških generacij. Še pred finančno krizo pred desetletjem je zniževanje javnih naložb v izobraževanje povzročilo, da so morali razliko poravnati študentje, proračunske suše pa so še poslabšale ta razmerja. Tako so se znašli v popolnem viharju, po koncu dragega šolanja so se z dolgom, ki se ga ni mogoče znebiti niti z osebnim bankrotom, znašli na trgu dela, kjer so lahko upali samo na slabše plačana delovna mesta. "Verjetno bomo čez dvajset let ugotavljali, da je bila to generacija z največjo družbeno mobilnostjo navzdol," meni Busettejeva. 

Od brezdelnega poletja do brezdelne generacije

Pandemija je nov udarec za mlajše generacije, aprilska raziskava mnenjske organizacije Data For Progress je pokazala, da je več kot polovica Američanov, mlajših od 45 let, ostala brez dela ali pa so ji zmanjšali število delovnih ur in plačilo. Tako se soočajo z osnovnimi vprašanji, kako plačati streho nad glavo, kako postaviti hrano na mizo. Dlje kot bo trajal pandemijski gospodarski krč, težje se bodo vrnili na prejšnja delovna mesta in k prejšnjim plačilom. Mnogo je odvisno od ukrepov zvezne vlade, ta je že namenila več kot dva tisoč milijard dolarjev za pomoč gospodarstvu in ljudem, toda v praksi se denar le s težavami pretaka do ljudi.

Analitiki javnih politik se bojijo, da bo poletje v praznem teku še povečalo že tako (pre)velike razlike v ZDA. Mladi iz premožnejših družin bodo svoje delovne prakse ali poletna izobraževanja premaknili na splet. Revnejši, ki so brez ukinjenih javnih programov in poletnega dela, bodo ostali praznih rok, napoveduje Shayne Spaulding, strokovnjak za zaposlovanje v mnenjski organizaciji Urban Institute. Največja nevarnost je podaljšanje brezdelnega poletja v brezdelno leto, ki se lahko podaljša v brezdelno generacijo. To pa načenja temelje družbe, zviša se raven kriminala, upočasni se rast, poveča se število izključenih iz družbe, izgubljen je potencial mnogih.

Da se začasna rana ne zaraste v grdo brazgotino, bo potrebno več kot samo ukrepi kongresa in centralne banke Fed, čeprav se že ti zatikajo pri nenadoma znova varčni republikanski večini v senatu. Mladi potrebujejo brezplačna urjenja in izobraževanja, brezplačni študij na javnih univerzah ter obsežne programe subvencij za delovna mesta za najbolj ranljive skupine, kot so mladi straši ter mladi z območij največje revščine. Konservativni politični pol v ZDA ob besedi brezplačno in subvencije po navadi začne godrnjati o socializmu, toda če želijo kapitalizem rešiti pred njegovimi skrajnostmi, bodo morali premagati svoj odpor. Drugače bodo Z-jevci morda še v večjem številu kot milenijci pred njimi menili, da je rešitev zdrs v socializem.