Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je v torek obiskal glavno mesto Sudana – Kartum, kjer je želel poudariti, da ZDA podpirajo novo prehodno vlado, ki je oblast prevzela lani po padcu Omarja al Baširja, poroča The Guardian.
Pompeo, ki se je zavzemal za boljše vezi med Sudanom in Izraelom, je s sudanskim premierjem Abdalo Hamdokom razpravljal o odpravi sankcij. ZDA so v zadnjih letih začele postopno obnavljati odnose s Sudanom, vendar vztrajajo, da morajo, preden državo zbrišejo s seznama, najprej rešiti še nerešene pravne zahteve. Na seznamu so sicer še Severna Koreja, Iran in Sirija.
Sudan je na seznamu od leta 1993, zato se spoprijema z vrsto škodljivih ukrepov, vključno z zavrnitvijo prepotrebne finančne pomoči mednarodnih večstranskih institucij. Dvojno bombardiranje veleposlaništev v Tanzaniji in Keniji leta 1998 je bilo delo Al Kaide, ki jo je takrat iz Afganistana vodil Osama bin Laden. Umrlo je več kot 224 ljudi, 4000 je bilo ranjenih.
Krivično je, da mora nova reformistična vlada trpeti zaradi prekrškov padlega diktatorja
Sodišča v ZDA so Sudan spoznala za krivega, saj je zagotovil bistveno podporo Al Kaidi, ko je med letoma 1991 in 1996 v državi deloval bin Laden. Ministri, opozicijski voditelji in običajni ljudje so zaradi večmilijonskega plačila ZDA izrazili zaskrbljenost. Pritožili so se, da je krivično, da mora nova reformistična vlada trpeti zaradi prekrškov padlega diktatorja.
32-letni Mohamed Babiker je ZDA obtožil, da so povečale težave v Sudanu. "Nasprotovali smo režimu in ga zrušili. Zdaj moramo plačati za njegove napake," je dejal.
Šamael al Nur, udeleženka množičnih protestov, ki so privedli do umika Baširja, je dejala, da bi morala Amerika Sudan s seznama držav, ki podpirajo terorizem, odstraniti takoj, ko je padel Bašir. "Terorizem je bil povezan z ideologijo nekdanjega režima. Nepravično je, da Sudan ostane na seznamu, medtem ko so se ljudje uprli terorizmu padlega režima," je dejala.
Washington je zavrnil ponudbo, da bi jim izročili skrajnega vodjo
Nekateri zahtevek za odškodnino izpodbijajo tudi zato, ker je Sudan z ZDA skušal sodelovati pri izgonu bin Ladna, in poudarjajo, da so se napadi zgodili dve leti po tem, ko je v Sudanu rojeni ekstremist zapustil državo.
Hasan Abdulrahman, ki je bil v Sudanu obrambni minister v času bin Ladna, je dejal, da je Washington zavrnil ponudbo, da bi jim izročili skrajnega vodjo. "Politiki so predlagali, da ga pošljemo Američanom, vendar so Američani ponudbo zavrnili. Sudanci so rekli tudi, da so pripravljeni pridržati bin Ladna," je dejal Abdulrahman. Ameriški uradniki na takratnih ključnih protiterorističnih položajih trdijo, da Sudanova ponudba ni bila resna. Kartum je bin Ladna na koncu izgnal, ta pa je varno zatočišče našel v vzhodnem Afganistanu, ki je bil takrat pod nadzorom vojnih poveljnikov.
Sudan bo verjetno moral sprejeti ponudbo Američanov
Predlagani odškodninski dogovor sledi predhodnemu plačilu manjše vsote žrtvam drugega napada Al Kaide na vojni ladji tik ob morju Aden v Jemnu leta 2000. Glede na trenutni gospodarski položaj, ki ga je desetletja pohabljala Baširjeva vlada, stalne notranje konflikte, nedavne politične pretrese in pandemijo covid-19 Sudan nima veliko izbire in bo po vsej verjetnosti moral sprejeti ponudbo Američanov, še poroča The Guardian.
Po podatkih OZN se 10 milijonov ljudi v Sudanu spopada s pomanjkanjem hrane, junija pa jih je doletela 130-odstotna inflacija.
KOMENTARJI (65)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.