Požgani avtomobili, razdejanje na ulicah. Uvajajo policijsko uro, Trump grozi z vojsko

Po Združenih državah Amerike so tudi v soboto ponoči goreli avtomobili, med protestniki in policijo je izbruhnilo nasilje, ta je proti množici demonstrantov v več mestih uporabila solzivec in gumijaste naboje. Protesti so izbruhnili po smrti temnopoltega Američana, 46-letnega Georgea Floyda, ki je v ponedeljek umrl med policijsko aretacijo. Eden od policistom je več minut klečal na njegovem vratu, kljub temu da se Floyd aretaciji ni upiral, vmes pa je večkrat dejal "ne morem dihati". To so bile tudi njegove zadnje besede, ki že več noči odmevajo po vsej državi. 

Omenjenega policista so že aretirali zaradi uboja, a to Američanov, ki se že vrsto let spopadajo s policijskim nasiljem in rasizmom, ni pomirilo. 

V soboto so protestirali v vsaj 30 ameriških mestih. Skupno naj bi bilo po poročanju AP na ulicah nekaj deset tisoč ljudi. Demonstracije zaradi policijskega nasilja spremljajo ropanje in plenjenje trgovin, metanje steklenic in kamenja, zažiganje policijskih avtomobilov ... Številni, tako protestniki kot policisti, so ranjeni. 

V Chicagu so metali kamenje v policijo, ki se je odzvala s solzivcem. Policija v Los Angelesu je uporabila gumijaste naboje proti množici, ki je metala steklenice in zažigala avtomobile. Že drugi dan zapored se je na stotine ljudi zbralo tudi pred Belo hišo. V Atlanti, ki velja za neuradno temnopolto prestolnico ZDA, je razglašeno izredno stanje, potem ko je bilo v noči s petka na soboto poškodovanih več stavb. Tisoči so protestirali tudi na ulicah Minneapolisa, New Yorka, Miamija in Philadelphie – tu je bilo ranjenih najmanj 13 policistov. Protestniki so med drugim poskušali porušiti kip nekdanjemu županu, ki je veljal za rasista. 

Zaradi stopnjevanja protestov in izgredov je v številnih mestih, med drugim v Minneapolisu, Atlanti, Los Angelesu, Philadelphii, Portlandu in Louisvillu, razglašena policijska ura, ki pa ji protestniki kljubujejo. V Minnesoti je na pomoč policiji priskočilo več sto pripadnikov Nacionalne garde. To so na pomoč poklicali tudi v zveznih državah Georgia, Kentucky, Ohio in Teksas. 

"Položaj v Minneapolisu nima nič več opraviti z umorom Georgea Floyda. Gre za napad na civilno družbo, vlivanje strahu in nemira v naša velika mesta," je dejal guverner Minnesote Tim Walz. Mnogi se ob protestih spominjajo rasnih nemirov iz leta 1992, v Los Angelesu pa vzbujajo spomine na nemire izpred 30 let, ki so sledili oprostilni sodbi policistov, ki so pretepli temnopoltega Rodneyja Kinga. 

Od četrtka je bilo na protestih po podatkih AP aretiranih že najmanj 1300 ljudi, zgolj v Los Angelesu je bilo v petek prijetih več kot 500 oseb. 

Po tem ko se protestniki že v petek požgali policijsko postajo v Minneapolisu, je v soboto ponoči zagorelo tudi poslopje policije v Los Angelesu - za to območje je guverner razglasil izredne razmere. 

Ameriški predsednik Donald Trump za nasilje krivi "plenilce in anarhiste", ki po njegovem sramotijo spomin na ubitega Floyda. Kar Amerika potrebuje, je "pravica, ne kaos".  "Ne bom dopustil, da bi prevladale jezne množice." A prav Trump je ob začetku protestov na Twitterju med drugim zapisal, "ko se začne ropanje, se začne streljanje", zaradi česar je Twitter celo odstranil njegov tvit, češ da spodbuja nasilje. V soboto pa je protestnikom, ki so vztrajali pred Belo hišo, zagrozil, da bi jih "pričakali pobesneli psi in zlovešče orožje", če bi se jim uspelo prebiti čez ograjo, poroča BBC. 

Trump za proteste med drugim krivi zvezne oblasti, zdaj pa grozi, da bo uporabil vojsko, če proti protestnikom ne bodo ostreje ukrepali. "Vojska je pripravljena in sposobna posredovati. Tam je lahko zelo hitro," svari Trump. Na Twitterju pa je zapisal, da je pripravljen"uporabiti neomejeno moč vojske".