ZDA prepovedale uvoz ruskih energentov: 'Obramba svobode nas bo stala'

"Oznanjam, da so ZDA danes zadale hud udarec ruskemu gospodarstvu. Prepovedujemo ves uvoz ruske nafte in plina ter premoga," je dejal ameriški predsednik Joe Biden. Kot je pojasnil, so ZDA odločitev sprejele v tesnem posvetovanju s svojimi zavezniki, hkrati pa je poudaril, da razume, da nekatere evropske države zaradi odvisnosti od ruske nafte ne bodo mogle narediti enakega koraka. 

Biden je poudaril, da so ZDA tokrat uvedle "najpomembnejši sveženj gospodarskih sankcij v zgodovini". Ob tem je opozoril, da bo ta poteza prizadela Američane, saj se bo cena plina še dvignila. Dvig cen bo skušala ameriška vlada čim bolj ublažiti, je dodal.

Ameriški uvoz energentov iz Rusije predstavlja le majhen delež ameriškega energetskega portfelja. V letu 2021 je znašal okoli osem odstotkov. Ameriško ministrstvo za energetiko je sicer pred tem sporočilo, da se je v zadnjih dveh tednih uvoz ruske nafte popolnoma ustavil, saj so ameriška podjetja po lastni volji prekinila vezi z Rusijo. 

Kljub dolgemu seznamu sankcij proti Rusiji je Biden ocenil, da je "Putin odločen nadaljevati svojo morilsko pot ne glede na ceno". 

EU v zmanjšanje odvisnosti od ruske energije

Načrt, ki ga je Evropska komisija predstavila danes, predvideva odpravo odvisnosti Evrope od ruskega plina, nafte in premoga najpozneje do leta 2030, vključuje niz ukrepov v odziv na rastoče cene energije ter zaščito potrošnikov in podjetij ter ukrepe za zagotovitev zadostnih zalog plina za naslednje zime.

Vojna ruskega predsednika Vladimirja Putina v Ukrajini potrjuje nujnost pospešitve prehoda k čisti energiji, je poudaril Frans Timmermans ob predstavitvi predlogov, o katerih bodo na neformalnem zasedanju konec tedna v Versaillesu razpravljali voditelji članic Unije. Odgovor je diverzifikacija dobave plina s krepitvijo uvoza utekočinjenega zemeljskega plina od neruskih dobaviteljev, krepitev količin biometana in obnovljivih virov energije ter hitrejše zmanjševanje uporabe fosilnih goriv v domovih, zgradbah, industriji.

Če bi Unija v celoti uresničila predloge iz okoljskega svežnja Pripravljeni na 55, ki predvideva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990, bi letno porabo plina v omenjenem obdobju že zmanjšali za 30 odstotkov ali 100 milijard kubičnih metrov, izpostavljajo v komisiji.

Z ukrepi, ki jih predvideva današnji načrt, pa bi lahko po navedbah komisije porabo postopno zmanjšali za najmanj 155 milijard kubičnih metrov, kar je enako količini, ki jo je Unija v lanskem letu uvozila iz Rusije. Poleg tega komisija v današnjem svežnju med drugim predlaga, naj se do 1. oktobra vsako leto zaloge plina v EU napolnijo do najmanj 90 odstotkov. Do aprila naj bi predstavila tudi zakonodajni predlog za dosego tega cilja.

Za zaščito potrošnikov komisija poleg nabora ukrepov, ki ga je v odziv na strmo rast cen energije predstavila lani oktobra, predlaga tudi prilagajanje cen v izjemnih okoliščinah ter ukrepe v povezavi z državno pomočjo in davki.

Že oktobra lani je komisija med kratkoročnimi ukrepi za spoprijemanje z visokimi cenami energije za zaščito gospodinjstev predlagala vavčerje ali delna plačila računa, začasen zamik plačila računa, ciljno zmanjšanje davčne stopnje in varovala proti izključitvi iz omrežja, za podjetja pa državne pomoči.