2,8 milijarde dolarjev ameriškega orožja za Izrael: tudi sporne 900-kilogramske bombe

O načrtovani prodaji so bile po navedbah ameriškega uradnika že neuradno obveščene pristojne komisije ameriškega kongresa. Posel še ni dokončno odobren oziroma formalno priglašen kongresu.

Ameriška administracija podrobnosti zato uradno ne komentira.

"Vse prodaje orožja tujim državam potekajo po ustreznem postopku. Prodaj, ki so še v postopku, ne komentiramo," je za Washington Post dejal visoki predstavnik Bele hiše.

Izraelsko veleposlaništvo se na prošnjo medijev za komentar ni odzvalo.

Po navedbah Reutersa naj bi paket vključeval 20.000 bomb MK-84 in 20.000 bomb BLU-117. Obe tehtata približno 2000 funtov oziroma 907 kilogramov.

Washington Post poroča, da je v načrtovani prodaji še 20.000 bojnih glav I-2000 Penetrator, namenjenih prebijanju utrjenih struktur.

Skupno gre torej za 60.000 kosov težkega streliva oziroma bojnih glav različnih tipov. MK-84 je velika večnamenska bomba, zasnovana za močan učinek eksplozije in drobcev. BLU-117 je sorodna 907-kilogramska bomba z drugačnim eksplozivnim polnilom in zaščito, ki ji omogoča varnejše skladiščenje, uporablja pa se lahko tudi z različnimi sistemi za natančno vodenje. I-2000 je drugačnega tipa: zasnovan je za prebijanje utrjenih objektov pred detonacijo.

Prav 900-kilogramske bombe imajo v odnosih med Washingtonom in Izraelom posebno politično zgodovino. Administracija Joeja Bidna je spomladi 2024 ustavila eno pošiljko teh bomb zaradi skrbi glede njihove uporabe v gosto poseljenih delih Gaze in nevarnosti za civiliste.

Ko se je Donald Trump v januarja 2025 vrnil v Belo hišo, je omejitev odpravil. Njegova administracija je pozneje odobrila skoraj tri milijarde dolarjev vreden paket orožja, ki je vključeval več kot 35.500 tovrstnih bomb, januarja letos pa še več paketov prodaje orožja Izraelu v skupni vrednosti 6,67 milijarde dolarjev.

Sedanji 2,8-milijardni paket bi bil po poročanju Washington Posta največja posamezna prodaja 900-kilogramskega streliva Izraelu v zadnjih letih.

Pomemben je tudi način financiranja. Čeprav govorimo o "prodaji", naj bi bil večji del nakupa financiran prek ameriškega programa Foreign Military Financing. Washington v okviru tega programa Izraelu zagotovi denar, s katerim ta kupuje ameriško vojaško opremo.

Zaradi velikosti. MK-84 vsebuje veliko količino eksploziva in je namenjena uničevanju večjih oziroma utrjenih ciljev. Njena uporaba na odprtem bojišču je nekaj drugega kot uporaba v gosto pozidanem mestnem okolju.

Izrael je 900-kilogramske bombe uporabljal v Gazi in Libanonu. Strokovnjaki za orožje in organizacije za človekove pravice že več let opozarjajo, da lahko njihova uporaba v gosto poseljenih območjih povzroči obsežno škodo in veliko število civilnih žrtev.

Nekdanji strokovnjak ameriške vojske za odstranjevanje eksplozivnih sredstev Trevor Ball je za Washington Post njihovo moč opisal zelo neposredno: "Naj je v stavbi Hezbolah ali kdorkoli drug, bo MK-84 porušila celotno stavbo."

Brian Finucane iz International Crisis Group zato opozarja, da glede na način izraelskega izvajanja zračnih operacij v Gazi in deloma v južnem Libanonu obstajajo resni pomisleki glede uporabe takšnega orožja v gosto poseljenih območjih.

Izrael vztraja, da namerno ne napada civilistov ter da so njegovi cilji oborožene skupine in njihova vojaška infrastruktura.

Čas načrtovane prodaje je pomemben tudi zaradi trenutnih razmer na terenu. V Gazi od oktobra 2025 velja krhka prekinitev ognja, vendar nasilje ni prenehalo. Izrael nadaljuje napade, ki jih utemeljuje z odzivi na kršitve premirja in delovanje Hamasa, medtem ko obe strani druga drugo obtožujeta kršitev dogovora.

Samo v torek je bilo po navedbah palestinskih zdravstvenih virov v izraelskih napadih ubitih najmanj pet ljudi, med njimi dva otroka. Izraelska vojska je sporočila, da je bil eden od napadov usmerjen proti poveljniku Hamasa. Od začetka premirja je bilo po palestinskih podatkih ubitih več kot 1300 ljudi, Izrael pa navaja, da so bili v tem obdobju ubiti štirje njegovi vojaki.

Posledice preteklih napadov medtem še vedno terjajo žrtve. Danes se je v Gazi zrušila sedemnadstropna stanovanjska stavba, ki je bila pred tem poškodovana v izraelskih napadih. Umrlo je najmanj 20 ljudi, med njimi šest otrok. Združeni narodi opozarjajo, da je še okoli 400 poškodovanih stavb v neposredni nevarnosti, da se zrušijo.

Po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi je bilo od začetka vojne oktobra 2023 ubitih več kot 73.000 Palestincev. Izraelsko ofenzivo je sprožil napad Hamasa na jug Izraela 7. oktobra 2023, v katerem je bilo ubitih okoli 1200 ljudi, 251 pa so jih zajeli kot talce.

Tudi Libanon je danes precej drugačno bojišče kot ob začetku vojne. Po ponovnem izbruhu spopadov s Hezbolahom marca letos so izraelske sile napredovale na jug Libanona in tam vzpostavile približno deset kilometrov globoko varnostno območje. Izrael trdi, da ga potrebuje za zaščito svojih severnih naselij pred Hezbolahom.

Od marca je bilo po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje v spopadih ubitih več kot 4300 ljudi, okoli 300.000 pa razseljenih.

Ameriška diplomacija medtem poskuša doseči dogovor o izraelskem umiku in razorožitvi Hezbolaha. Izraelski in libanonski predstavniki naj bi se oktobra znova sestali v Rimu.

Prav Libanon je eden od razlogov, zakaj napovedana dobava težkih bomb sproža dodatne pomisleke.

Širša slika je še bolj zapletena. ZDA in Izrael sta februarja začela vojno proti Iranu. Konflikt traja že sedmi mesec, občasni ameriški in iranski napadi pa so se nadaljevali tudi po junijskem poskusu prekinitve ognja. V ameriškem kongresu se medtem krepi odpor proti nadaljevanju vojne. Predstavniški dom je v torek z 220 glasovi proti 204 sprejel večinoma simboličen ukrep, ki zahteva umik ameriških sil iz sovražnosti proti Iranu, razen tistih, potrebnih za obrambo ameriških in zavezniških baz. Sedem republikancev se je pridružilo demokratom.

Vojna ima še eno posledico, neposredno povezano z novo prodajo Izraelu: ameriške zaloge nekaterih vrst streliva so pod pritiskom.

Poročilo generalnega inšpektorja Pentagona opozarja na pomanjkanje naprednega streliva in ozka grla v dobavnih verigah zaradi sedemmesečne vojne, posebej pri dragih sistemih zračne obrambe Patriot.

Washington tako sprejema odločitev o velikem novem paketu orožja v času, ko je ameriška obrambna industrija že pod pritiskom zaradi lastne vojne z Iranom in podpore drugim zaveznikom.

Prodaja bo zato politično vprašanje tudi doma. Demokratski senator Chris Van Hollen je že napovedal, da bo poskušal zbrati podporo za njeno blokado.

Trumpovo administracijo je obtožil, da z denarjem ameriških davkoplačevalcev pošilja bombe vladi Benjamina Netanjahuja, medtem ko Izrael nadaljuje napade v Gazi in Libanonu.

Nasprotovanje ameriški politiki do Izraela se je v zadnjih letih povečalo predvsem med demokratskimi volivci, vprašanja pa se pojavljajo tudi na delu republikanske desnice.