V Italiji upad števila smrti še ni na vidiku, v Franciji največ žrtev doslej

Največji žarišči v Evropi ostajata Španija in Italija. Španija je po številu okuženih prehitela Italijo, kjer so do četrtka potrdili nekaj več kot 115.000 okužb - Španci so jih našteli že 117.710. V zadnjih 24 urah je v Španiji zaradi covida-19 umrlo 932 ljudi, s čimer se je skupno število smrtnih žrtev povzpelo na 10.935. Čeprav je številka ogromna, je nižja od tiste, ki so jo zabeležili dan prej. Pristojni ocenjujejo, da se rast števila umrlih in okuženih sicer upočasnjuje.

Italija ostaja na vrhuncu epidemije, je sporočila italijanska civilna zaščita. Število okuženih s koronavirusom ostaja stabilno, prav tako razmerje med novo okuženimi in številom opravljenih testiranj. Na 8,4 opravljene teste odkrijejo enega pozitivnega posameznika na koronavirus, kar je najmanj od začetka epidemije. Trenutno je okuženih 85.388 oseb. 

Na žalost pa še nič ne kaže,  da bi se rast števila smrti umirila. V zadnjih 24 urah je umrlo 766 bolnikov s covid-19 (včeraj 760), skupno tako že 14.681 od začetka epidemije. 

Do zdaj je ozdravelo 19.758 ljudi, v zadnjem dnevu 1480. Skupno se je v Italiji z novim virusom okužilo 119.827 oseb.

V Italiji medtem razmišljajo o podaljšanju karantene, ki je za zdaj predvidena do 13. aprila. Predsednik Lombardije Attilio Fontana je danes posvaril pred prenagljenim optimizmom. "Dovolj sta dva dneva dokaj pozitivnih novic, da začnejo ljudje razmišljati, da je že konec," je dejal Fontana v pogovoru za italijansko televizijo Canale 5. "A ni še konec. Smo še sredi te epidemije," je posvaril.

"Če želimo, da bi bilo epidemije konec, moramo dosledno upoštevati pravila. Moramo biti še strožji, saj se zdaj začenja še težja faza – poskrbeti moramo, da bo krivulja žrtev epidemije upadala," je še dejal Fontana. Lombardijo je pandemija covida-19 prizadela najhuje od vseh italijanskih dežel. Tudi na najbolj prizadetih področjih pa imajo težave z ljudmi, ki ne upoštevajo pravil.

"Še veliko tednov bomo morali ostati doma," je na vprašanje, ali bodo Italijani tudi 1. maj preživeli v karanteni, odgovoril vodja italijanske civilne zaščite Angelo Borrelli. Kot je še dejal v pogovoru za radio Rai, je še naprej treba ukrepati zelo strogo. "Dlje časa bomo morali ohranjati razdaljo med ljudmi."

V Franciji nov dnevni rekord žrtev novega koronavirusa

Iz Francije danes poročajo o novem dnevnem rekordu števila smrtnih žrtev novega koronavirusa. V francoskih bolnišnicah je v zadnjem dnevu umrlo še 588 ljudi, vse skupaj pa 5091. Ob upoštevanju smrtnih žrtev v domovih za ostarele pa je koronavirus v Franciji zahteval 6507 smrti. Vse skupaj se je okužilo že več kot 64.000 ljudi.

Števila smrtnih žrtev v domovih za ostarele v zadnjem dnevu nimajo. Vendar pa je predstavnik francoskega ministrstva za zdravje Jerome Salomon povedal, da jih je v epidemiji tam doslej umrlo 1416. 

Trenutno se v bolnišnicah zaradi covida-19 zdravi 27.432 ljudi, kar je 1186 več kot v četrtek. 6662 jih je na intenzivni negi, v enem dnevu se je to število povečalo za 263. Od začetka epidemije so zaradi preobremenjenosti iz ene francoske bolnišnice v drugo premestili že 506 bolnikov, ki so bili na oddelku za intenzivno nego. Danes so jih premestili 115.

Vse skupaj se je doslej v Franciji z novim koronavirusom okužilo 64.338 ljudi, a tam, predvsem zaradi pomanjkanja testov, opravijo malo testiranj, navaja AFP. Doslej je 14.008 bolnikov s covidom-19 ozdravelo in zapustilo bolnišnico, je še povedal Salomon.

Znova je poudaril pomen čim večje omejitve stikov med ljudmi. "Najslabše bi bilo, če bi se zdajle sprostili in bi bilo v osmih ali 15 dneh znova več bolnikov na intenzivni negi," je izpostavil. Spomnil je, da v Franciji ni bilo še nikoli toliko ljudi naenkrat na intenzivnem zdravljenju.

V Srbiji velik porast okužb, na Hrvaškem nova smrtna žrtev

Iz Srbije poročajo o 305 novih okužbah v zadnjih 24 urah, zabeležili pa so tudi osem novih žrtev. Od zadnjega poročanja stanja so testirali 748 oseb, od tega jih je bilo 305 pozitivnih. Skupno je tako število okužb z novim koronavirusom naraslo na 1476, do zdaj pa je umrlo 39 bolnikov. Hospitaliziranih je 814 pacientov, na ventilatorju je 81.

Srbske oblasti v prihodnjih dneh pričakujejo, da se bo hitro povečalo število okuženih in žal tudi umrlih, zato uvajajo nove ukrepe. Najnovejše omejitve gibanja pomenijo strogo karanteno od sobote – od 13. ure dalje – pa vse do ponedeljka zjutraj – do 5. ure. Kot so pojasnili, omejitev ne velja za upokojence, ki imajo dovoljenje za odhod v trgovino, da pa upajo, da jih bo na prosto odšlo čim manj. Prav tako so prepovedali druženja več kot dveh oseb.

Na Hrvaškem je število okužb naraslo na 1079. Danes so potrdili še 68 novih primerov. Od začetka epidemije je umrlo osem bolnikov s koronavirusom. Ozdravelo je 92 oseb, na ventilatorju pa je 39 bolnikov. Oseba, ki je preminula danes, je bila letnik 1935, imela pa je več pridruženih kroničnih bolezni. Naši južni sosedi so do zdaj testirali 9250 oseb, včeraj 898. Okuženih je med drugim 13 policistov, trije gasilci in osem vojakov.

Države krepijo ukrepe – znova tudi Kitajska

Številne države po svetu medtem krepijo ukrepe, s katerimi želijo zajeziti širjenje virusa.

V Singapurju bodo od 7. aprila zaprte vse nenujne dejavnosti. Za ta ukrep so se odločili, ker so minuli teden zabeležili večji porast primerov okužb z novim koronavirusom.

Kitajske oblasti so prebivalcem Vuhana, epicentra izbruha novega koronavirusa, naročile, naj spet ostanejo doma in spet okrepijo prizadevanja, da se zaščitijo pred novim koronavirusom. Oblasti se namreč bojijo novega izbruha. Za priporočilo so se oblasti odločile le nekaj dni, preden bo znova dovoljeno potovati iz mesta in v mesto.

Vlada v Pakistanu se loteva strogih omejitev gibanja, s čimer želijo omejiti množice, ki se konec tedna zbirajo v tamkajšnjih mošejah. Težava se sicer pojavlja na širšem območju regije – oblasti imajo velike težave s tem, kako muslimanske vernike in njihove voditelje prepričati, da se držijo pravil socialnega distanciranja, medtem ko novi koronavirus grozi, da bo sesul njihove šibke zdravstvene sisteme.

Perujski predsednik Martin Vizcarra je v prizadevanjih za zajezitev okužb z novim koronavirusom odredil omejitve gibanja po spolu. Perujcem bo tako poslej odhod z doma dovoljen ob ponedeljkih, sredah in petkih, Perujkam ob torkih, četrtkih in sobotah. V nedeljo bo veljala prepoved izhoda za vse. Podoben ukrep že velja v Panami, tam lahko gredo ženske po najnujnejših opravkih ob ponedeljkih, sredah in petkih, moški pa ob torkih, četrtkih in sobotah. Ob nedeljah bo veljala karantena za vse.

Francija krepi prisotnost policije, saj jih skrbi, da bi se ljudje med velikonočnimi prazniki vseeno odločili za množičen odhod na počitniške domove ali prirejali druženja. Kot poudarjajo oblasti, virus v prazničnih dneh "ne bo šel na počitnice", nevarnost ne bo manjša, ampak večja. Oblasti so Francozom zato še enkrat sporočile, da bodo te praznike pač morali preživeti doma.

Trump uveljavil zakon o vojni proizvodnji

Predsedniku ZDA Donaldu Trumpu je medtem uspelo uveljaviti zakon o vojni proizvodnji, ameriškemu ministrstvu za domovinsko varnost je tako naložil, da podjetju 3M pomaga povečati proizvodnjo zaščitnih mask N95. Trump tudi razmišlja, da bi Američanom odredil nošnjo zaščitnih mask zunaj doma.

Zvezne države še naprej tekmujejo med seboj in z zvezno vlado na zasebnem trgu za zaščitno in drugo opremo, kar viša cene. Trumpov koordinator za pomoč Peter Navarro je dejal, da so opazili navijanje cen in bodo nekaj ukrenili.

Glede uporabnosti mask za splošno prebivalstvo so v ZDA mešane ocene. Župan Los Angelesa Eric Garcetti je v sredo pozval meščane, naj nosijo zaščitne maske tudi na prostem, v četrtek mu je z istim pozivom sledil župan New Yorka Bill de Blasio.

Ameriški center za nadzor nad boleznimi (CDC) je v sredo namreč objavil, da lahko virus širijo tudi ljudje brez simptomov in bi morda bilo priporočljivo imeti neko zaščito na obrazu. Trump se je odzval z besedami, da to ni slaba ideja in naj ljudje nosijo maske, če želijo.

V ZDA tudi primanjkuje medicinskih ventilatorjev. Pentagon je pred dvema tednoma obljubil 2000 ventilatorjev, do zdaj pa jih je razposlal manj kot polovico. Zvezna agencija za posredovanje v nesrečah ima v skladišču 9000 ventilatorjev in čaka, da jih pošlje tja, kjer bodo najbolj potrebni.

Umrl voznik, ki je dvignil prah z objavo na Facebooku

V Detroitu je medtem zaradi novega koronavirusa umrl voznik mestnega avtobusa Jason Hargrove, ki je 21. marca na Facebooku objavil videoposnetek z jeznimi pritožbami zaradi potnice, ki je kašljala med vožnjo.

Na njegovo smrt so se množično odzvali njegovi kolegi, ki oblasti opozarjajo, naj  zaščitijo najbolj izpostavljene člene družbe. Oblasti so že zmanjšale število mestnih avtobusov, vendar pa javnega prometa še niso povsem ustavile. Detroit je sicer eno od ameriških mest, ki jih je izbruh novega koronavirusa huje prizadel.

Našli rešitev za križarki

So pa zvezna vlada in floridske oblasti le dosegle dogovor o usodi potnikov z dveh turističnih križark. Zaandam in Rotterdam sta po tednih tavanja na morju lahko izkrcali potnike v Fort Lauderdalu na Floridi.

14 kritično bolnih potnikov so odpeljali v lokalne bolnišnice. Ostali potniki so nato ladjo lahko zapustili po zdravniškem pregledu. Vse, ki niso rezidenti Floride, so odpeljali direktno na letališče. Po poročanju agencije AP, je prvo letalo odletelo v Toronto. Tekom poti so na ladji zaradi koronavirusa umrli štirje potniki, več sto pa jih je zbolelo. Čile, Argentina in Peru ladji niso dovolili zasidranja. Sesterska ladja Rotterdam se je prav tako zasidrala na Floridi.

Floridske oblasti so dolgo zavračale vplutje zaradi skrbi, da bi morebitni okuženi obremenili tamkajšnji zdravstveni sistem, kar so mnogi označili za hinavščino, saj tamkajšnja oblast novega koronavirusa še pred nekaj dnevi ni videla kot resno grožnjo – tako niso imeli nič proti bučnim študentskim zabavam na tamkajšnjih plažah, potem ko se je v okviru počitnic tja zgrnila velika množica zabave željnih mladih.

Kaj bo z Evropejci, ki so še v tujini? Bruselj tudi v boj proti dezinformacijam

V Bruslju poročajo o približno 600.000 Evropejcih po svetu, zlasti gre za turiste in popotnike, ki so zaradi koronavirusa obtičali v tujini.

Približno desetina od teh 600.000 Evropejcev lahko po neuradnih informacijah računa na neposredno finančno pomoč pri repatriaciji, ki je zagotovljena pri vračanju v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito, ko Evropska komisija sofinancira do 75 odstotkov stroškov leta.

Druga ključna tema bodo dezinformacije. V EU ugotavljajo porast dezinformacij od izbruha virusa ter opozarjajo, da je prva žrtev dezinformacij zdravje ljudi in da ne gre za politično vprašanje ali geopolitično zadevo.

V proračunu ZN 2,1 milijarde evrov velika luknja

Generalna skupščina Združenih narodov pa je soglasno sprejela resolucijo, v kateri ugotavlja, da posledice pandemije novega koronavirusa nimajo primerjave in poziva k mednarodnemu sodelovanju v boju proti pandemiji.

V času pandemije novega koronavirusa veljajo nova pravila potrjevanja resolucij, ki pravijo, da lahko resolucije potrdijo le soglasno. Če kakšna država vloži ugovor na predlog, je resolucija poražena. Ruski predlog je dobil ugovor ZDA, EU, Velike Britanije in Ukrajine.

Resolucijo o globalni solidarnosti v boju proti novemu koronavirusu so predlagale Gana, Indonezija, Liechtenstein, Norveška, Singapur in Švica. Resolucija priznava velike motnje, ki jo virus prinaša družbam in ekonomijam, škodo globalni trgovini in potovanjem ter uničujoče posledice za denarnice običajnih ljudi.

Prizadet je tudi proračun ZN, saj je generalni sekretar ZN Antonio Guterres v četrtek opozoril, da države ne plačujejo svojih obveznosti v proračun svetovne organizacije. Novi koronavirus je dolžniško krizo tako še bolj povečal.

V rednem proračunu je zdaj za 2,1 milijarde evrov primanjkljaja, za katerega Guterres ne ve, kdaj bo rešeno. Zaradi tega je že resno ogroženo normalno delovanje ZN.