Na pogovore v Savdsko Arabijo potujejo državni sekretar Marco Rubio, posebni odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff in svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz, poroča CNN. Tja sta tudi že odletela ruski zunanji minister Sergej Lavrov in pomočnik Vladimirja Putina Jurij Ušakov, poročajo ruski državni mediji. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je novinarje seznanil, da bodo pogovori namenjeni "celotni obnovi rusko-ameriških odnosov in pripravi morebitnih pogajanj o Ukrajini", poroča agencija Ria Novosti.
Kijev na pogovore v Savdsko Arabijo ni bil povabljen in se jih ne bo udeležil, je za BBC povedal vir iz ukrajinske vlade. Pozneje je informacijo potrdil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski."Ukrajina vse pogovore o Ukrajini brez Ukrajine obravnava kot take, ki nimajo rezultatov. Ne moremo priznati dogovorov o nas brez nas," je dejal novinarjem med obiskom v Združenih arabskih emiratih (ZAE). Povedal je tudi, da sta bila njegovo potovanje v ZAE in pozneje v Savdsko Arabijo dogovorjena vnaprej, kar nakazuje, da nista povezana s pogovori med ZDA in Rusijo.
Po besedah Lavrova Rusi tudi ne vidijo vloge Evrope v mirovnih pogajanjih o Ukrajini. "Ne vem, kaj bi počeli za pogajalsko mizo. Če bodo prosijačili za neke pretkane ideje o zamrznitvi konflikta - medtem ko ... v resnici mislijo na nadaljevanje vojne - zakaj bi jih potem vabili tja?" je dejal po poročanju BBC-ja.
Savdsko ekipo bo vodil državni svetovalec za nacionalno varnost, Savdska Arabija pa ne bo samo v vlogi gostiteljice, pač pa tudi v vlogi posrednice, so za CNN povedali savdijski viri.
Še pred tem je Rubio dejal, da je cilj srečanja poiskati priložnost za širši pogovor, ki bi vključeval tudi Ukrajino. Prav tako meni, da bi v poznejših "pravih pogajanjih" morali sodelovati Ukrajina in Evropa. "Če gre za resnična pogajanja - in tam še nismo -, a če bi se to zgodilo, bo morala biti vključena tudi Ukrajina, saj je bila napadena. In Evropejci bodo morali biti vključeni, ker so uvedli sankcije proti Putinu in Rusiji in so prispevali k tem prizadevanjem," je povedal za ameriško televizijo CBS.
Ameriški predsednik Donald Trump je medtem v nedeljo izjavil, da bi se lahko zelo kmalu sestal z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. "Čas še ni določen, vendar bi lahko bilo to zelo kmalu," je dejal na novinarski konferenci in ponovil, da si Putin resnično želi končati vojno v Ukrajini.
Zadnji teden je v mednarodni skupnosti vse glasnejša razprava o premirju v Ukrajini, ki jo je spodbudil nedavni telefonski pogovor Trumpa in Putina. Voditelja sta se namreč dogovorila za takojšen začetek pogajanj za končanje vojne v Ukrajini. Trump je nato o tem seznanil Zelenskega. Trump sprva ni želel potrditi, ali bo Kijev del pogajanj, je pa to nakazal pozneje. Zelenski je medtem opozoril, da se želi Kijev z ZDA dogovoriti o načrtu, kako ustaviti Putina, še preden bi se začeli pogovori z Rusijo.
Ukrajina je bila sicer v nedeljo znova tarča ruskega obstreljevanja. Zaradi napada z dronom na mestno infrastrukturo je v Mikolajivu več kot 100.000 ljudi ostalo brez oskrbe s toploto, je na družbenih omrežjih sporočil Zelenski. "Tega ne počnejo tisti, ki resnično želijo obnoviti mir in se pripraviti na pogajanja," je zapisal. Premier Denis Šmihal pa je na Telegramu dejal, da je šlo za usmerjen napad, da bi ljudi pustili brez ogrevanja pri temperaturah pod ničlo.
Britanski premier pripravljen napotiti vojake v Ukrajino za zagotovitev miru
Britanski premier Keir Starmer je medtem v nedeljo izjavil, da je pripravljen poslati britanske vojake v Ukrajino, da bi uveljavili mirovni sporazum. Po poročanju Daily Telegrapha je dejal, da te možnosti ne jemlje zlahka, vendar meni, da bi pomoč pri zagotavljanju varnosti Ukrajine okrepila tudi varnost Združenega kraljestva in Evrope.
Vojake Združenega kraljestva bi po njegovih besedah lahko skupaj z vojaki drugih evropskih držav namestili vzdolž meje med ozemljem, ki ga ohranja Ukrajina, in ozemljem, ki ga obvladuje Rusija, poroča BBC.
Prepričan je, da je zagotovitev trajnega miru v Ukrajini "bistvenega pomena, če želimo Putina odvrniti od nadaljnje agresije v prihodnosti". "Konec ruske vojne z Ukrajino, ko pride, ne more postati le začasen premor, preden Putin znova napade", je posvaril.
Evropske države je pozval, naj povečajo svojo obrambno porabo in prevzamejo večjo vlogo v zvezi Nato. Kot je še dejal, se bo v prihodnjih dneh sestal s Trumpom in pri tem poudaril, da ima London edinstveno vlogo pri zagotavljanju tesnega sodelovanja med Evropo in ZDA.
O tem, kako realen je scenarij britanskih vojakov v Ukrajini, je za BBC spregovoril nekdanji poveljnik britanske vojske Richard Dannat, ki opozarja, da bi to "prineslo precejšnje stroške". "Odkrito povedano, trenutno nimamo ljudi in opreme, da bi tja poslali večje enote za daljše obdobje. Imeti moramo dovolj ljudi s pravo opremo in ustreznim usposabljanjem ter to začeti financirati zdaj," je dejal. Poudaril je, da Starmer sicer dela pravo stvar, a ima "to, kar je prav, tudi svojo ceno."
O Ukrajini brez Ukrajine
Danes se sicer v Parizu na povabilo francoskega predsednika Emmanuela Macrona zbirajo voditelji več evropskih držav na neformalnih pogovorih o evropski varnosti in vojni v Ukrajini. Po navedbah diplomatov se bo srečanje osredotočilo na to, kako lahko Evropa prispeva k trajnemu miru v Ukrajini, obenem pa poskrbi za lastno varnost. Tudi tam predstavnikov Ukrajine ne bo.
