Napad na hutijske radarje se je zgodil v soboto ob 3.45 po lokalnem času, izvedel pa ga je ameriški rušilec USS Carney – vojaška ladja v Rdečem morju. 

Po besedah ameriške vojske gre za nadaljevanje petkovih ameriško-britanskih napadov, katerih tarča je bilo skoraj 30 položajev upornikov v Jemnu. "Od 19. novembra so hutiji, ki jih podpira Iran, 28-krat poskušali napasti plovila v Rdečem morju in Adenskem zalivu. Med temi nezakonitimi incidenti so bili proti ladjam izvedeni napadi z balističnimi raketami, brezpilotnimi letalniki in manevrirnimi izstrelki," so sporočili.

Zadnji napad je bil po navedbah Centcoma usmerjen proti specifičnemu vojaškemu cilju in ni povezan z operacijo Zaščitnik blaginje, v okviru katere pri zaščiti ladij v Rdečem morju sodeluje več kot 20 držav. 

Jemenska televizija al-Masirah je davi poročala o nočnih napadih na jemensko prestolnico Sana. "Ameriško-britanski sovražnik cilja na glavno mesto Sana," je v objavi na omrežju X zapisala televizijska mreža pod nadzorom hutijev, pri čemer so po navedbah AFP citirali svojega dopisnika v mestu.

Predsednik ZDA Joe Biden je sporočil, da je sam ukazal napade, potem ko je bilo njegovo opozorilo o tem, da se bodo ZDA odzvale, če bodo hutijevci nadaljevali napade na ladje v Rdečem morju, preslišano. "Vojaške sile ZDA so danes po mojem navodilu skupaj z Združenim kraljestvom in ob podpori Avstralije, Bahrajna, Kanade in Nizozemske uspešno izvedle napade na številne cilje v Jemnu, ki jih uporabljajo hutijevski uporniki za ogrožanje svobodne plovbe na eni najpomembnejših vodnih poti na svetu," je v četrtek sporočil Biden. 

V petek pozno zvečer je opozoril, da se bodo ZDA odzvale, če bodo hutijevci "nadaljevali to nezaslišano ravnanje", poroča britanski BBC. V izjavi za medije v Pensilvaniji je ocenil še, da so bili napadi na jemenske upornike uspešni in da po njegovih informacijah ni bilo civilnih žrtev.

Njegova vlada je hutijevce že dlje časa svarila pred posledicami, če se bodo napadi nadaljevali. V sredo so ZDA dobile podporo tudi v resoluciji Varnostnega sveta ZN, ki zahteva, da se napadi v Rdečem morju nemudoma končajo. 

Satelitski posnetki razkrivajo obseg uničenja po napadu ameriških in britanskih sil:

Toda skrajneži, ki nadzorujejo velik del Jemna in jih podpira Iran, odgovarjajo, da napadi v Jemnu ne bodo ostali brez odgovora, maščevanje pa bo obsežnejše, kot so le napadi na ladje v Rdečem morju. Ob tem je njihov predstavnik sporočil, da je bilo v petkovih napadih ubitih najmanj pet ljudi, še šest pa ranjenih. Ni pa pojasnil, ali je šlo za civiliste ali ne.

Hutijevci sicer trdijo, da napadajo iz solidarnosti s Palestinci, ki trpijo pod izraelsko ofenzivo.

Washington se je doslej od izbruha zadnje vojne med Izraelom in Hamasom 7. oktobra lani izogibal neposrednim napadom na Jemen, ki ga večinoma nadzirajo hutijevci s podporo Irana, ker ni želel razširiti konflikta po regiji ali povečati napetosti. Vendar pa so napadi začeli resno ogrožati svetovno trgovino in ZDA so že lani sestavile koalicijo držav za obrambo ladij. Hutijevski napadi z brezpilotnimi letali in raketami na plovila so namreč velika podjetja prisilili, da preusmerijo svoje ladje, kar je povečalo strah, da se bodo cene goriva dvignile, dobavne verige pa prekinjene.

Medtem je slišati vse več opozoril pred dodatno eskalacijo razmer v regiji. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek vse vpletene strani pozval k zadržanosti, podobni pozivi so prišli tudi s Kitajske. 

V Varnostnem svetu ZN ostra izmenjava mnenj

Na temo omenjenih napadov se je v petek sestal tudi Varnostni svet ZN. Zasedanje so zaznamovale ostre kritike ruskega veleposlanika Vasilija Nebenzije, ki je ostro napadel ZDA in preostale države, ki so sodelovale v napadih na hutijevce v Jemnu. Označil jih je za kršenje mednarodnega prava ter za brezobzirnost brez utemeljitve in ocenil, da bi se bilo treba po mednarodnem pravu pogajati s hutijevci. Kritike je usmeril tudi proti ameriškemu onemogočanju sprejemanja resolucij o Gazi, napadom v Siriji in drugim potezam ZDA.

Veleposlanica ZDA Linda Thomas Greenfield pa je v odgovor nanizala dosedanje napade hutijevcev na ladje v Rdečem morju in dejala, da so si jemenski uporniki drznili napasti tudi ameriške helikopterje, ki so potem potopili tri njihove čolne. Zatrdila je, da so bili napadi na hutije nujno potrebni in proporcionalni zato, da onemogočijo nepremišljene napade jemenskih upornikov na mednarodni ladijski promet v Rdečem morju. Dodala je še, da so bili napadi povsem skladni z mednarodnim pravom in pravico do samoobrambe v skladu z 51. členom Ustanovne listine ZN. Ruskega predstavnika je zbodla, da pred napadi hutijevcev ni varen nihče, niti Rusija, potem ko so jemenski uporniki po navedbah britanskega BBC po pomoti napadli ruski tanker. Poudarila je, da se je moralo od novembra lani kar 2000 ladij preusmeriti zaradi hutijevcev, ki so napadli ladje iz več kot 20 držav in pri tem zajeli talce, ki jih še niso izpustili.

Slovenski predstavnik Samuel Žbogar je obsodil napade hutijevcev v Rdečem morju in dejal, da sta svoboda plovbe in pomorska varnost ključnega pomena. Vendar pa je dodal, da morajo biti vsi ukrepi za obrambo plovil pred napadi izvedeni ob popolnem spoštovanju mednarodnega prava. Poudaril je načela razlikovanja, nujnosti, sorazmernosti in previdnosti ter opozoril, da so prebivalci Jemna v letih spopadov zelo trpeli in si zaslužijo trajni mir. "Nikomur ni v interesu, da bi prišlo do nadaljnje nevarne eskalacije na Bližnjem vzhodu," je opozoril in dodal, da nedavni dogodki v regijo vnašajo novo dinamiko, ki lahko še dodatno zaplete že tako razgrete razmere. Pozval je k umiritvi napetosti in dodal, da so potrebna skupna prizadevanja združenega Varnostnega sveta, da bi se izognili padcu v brezno.