"Ne bom rekel, da je bila odločitev lahka. Gre za težko odločitev, s katero smo odlašali. Gre za odločitev, pri kateri je treba resno razmisliti o škodi za civiliste. Vendar pa je bilo priporočilo nacionalno-varnostne ekipe soglasno in predsednik Biden je odločitev sprejel po posvetovanju z zavezniki in partnerji in člani kongresa," je dejal Sullivan o odločitvi, ki je naletela na kritiko tudi med nekaterimi demokratskimi člani kongresa.
Kasetno strelivo je del novega svežnja 800 milijonov dolarjev vojaške pomoči. ZDA menijo, da lahko takšno orožje oziroma strelivo pomaga Ukrajini prebiti vkopane položaje ruskih sil med ofenzivo.
Prošnje in prizadevanja ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki na nobenem javnem srečanju ni izpustil priložnosti, da zahodne države pozove k dobavi streliva, so se očitno obrestovale.
Velik del sveta je prepovedal uporabo tega orožja s Konvencijo o kasetnem strelivu (CCM), ki prepoveduje tudi skladiščenje, proizvodnjo in prenos tega orožja. Čeprav se je tej konvenciji pridružilo 111 držav, Rusija, Ukrajina in ZDA pa med drugim niso države pogodbenice Konvencije. Uporaba streliva za napade na sovražnikove enote ali vozila po mednarodnem pravu ni nezakonita, vendar pa bi po navedbah organizacije Human Rights Watch napad na civiliste s tem orožjem lahko pomenil vojni zločin.
Ameriški uradniki naj bi sicer oklevali glede dobave kasetnih bomb Ukrajini, saj bi lahko znatno ogrozilo civiliste v vojni. ZDA imajo velike zaloge tega orožja, ki so ga prvič razvili med drugo svetovno vojno. Strelivo je sporno, ker lahko neeksplodirane bombe več let ostanejo na tleh in eksplodirajo šele kasneje, ogrožajoč nič hudega sluteče civiliste.
Civilisti, zlasti otroci, so najbolj izpostavljeni tveganju poškodb ali smrti zaradi neeksplodiranega kasetnih bomb po konfliktu; zemlja lahko ostane kontaminirana več let in se ne more uporabljati za kmetovanje ali druge dejavnosti, je sporočila organizacija Amnesty International.
Ameriška zakonodaja prepoveduje prenos kasetnih bomb, pri katerem je stopnja neeksplodiranosti bomb več kot 1 odstotek, kar pomeni, da več kot 1 odstotek bomb v orožju ne eksplodira, vendar lahko predsednik Joe Biden to pravilo zaobide, poroča BBC. Pentagon je opozoril, da je Rusija v Ukrajini že uporabljala kasetne bombe s še višjo stopnjo neeksplodiranosti. Preiskava Združenih narodov je pokazala, da jih je verjetno uporabljala tudi Ukrajina, čeprav je to zanikala.
Po podatkih Amnesty International imajo številni sistemi visoko stopnjo neuspelih poskusov, zaradi česar so velika območja onesnažena z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, ki lahko ostanejo smrtonosna še dolgo po koncu konflikta. ZDA naj bi načrtovale pošiljanje kasetnih bomb DPICM (Dual-Purpose Improved Conventional Munition), pri katerem je stopnja neeksplodiranosti 6 odstotkov ali več.
Po poročanju ameriških medijev nameravajo uradniki v Ukrajino poslati artilerijske izstrelke, od katerih bo vsak vseboval 88 ločenih bomb. Izstrelili naj bi jih iz artilerijskih havbic, ki jih ukrajinska vojska že uporablja. Paket pomoči vključuje tudi bojna vozila Bradley in Stryker, rakete zračne obrambe in protiminsko opremo, so novinarjem povedali uradniki.
Skupine za človekove pravice so Rusijo in Ukrajino pozvale, naj ne uporabljata kasetnih bomb, ZDA pa, naj ga ne dobavljajo. Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice je prav tako ponovno pozval državi, naj ne uporabljata kasetnih bomb, saj so izjemno nevarne. Ali se bodo Rusija, ZDA in Ukrajina odzvale, je še vprašanja časa.
"Kasetne bombe razpršijo majhne bombe na veliko območje, od katerih mnoge ne eksplodirajo takoj," je dejala tiskovna predstavnica urada ZN Marta Hurtado. "Lahko pa ubijajo in pohabljajo več let pozneje. Zato je treba njihovo uporabo takoj ustaviti." Tudi nekateri ameriški zakonodajalci so pozvali Bidnovo administracijo, naj orožja ne pošilja, saj trdijo, da so njegovi humanitarni stroški večji od koristi na bojišču.
Aktivistična skupina, ki si prizadeva, da bi to orožje povsod prepovedali, pravi, da potencialno smrtonosno kasetno strelivo še vedno miruje v Laosu in Vietnamu 50 let po njegovi uporabi. "Kasetne bombe ostajajo eno najbolj zahrbtnih orožij na svetu. Brez razlikovanja ubija in pohablja ter povzroča vsesplošno človeško trpljenje," je lani na konferenci o tem strelivu v Švici dejal Gilles Carbonnier, podpredsednik Mednarodnega odbora Rdečega križa.
Uradnica obrambnega ministrstva Laura Cooper je prejšnji mesec v kongresu povedala, da so vojaški analitiki ugotovili, da bi bile kasetne bombe "uporabne zlasti proti vkopanim ruskim položajem". Novi paket orožja Bidnove administracije je vreden 800 milijonov dolarjev oziroma okoli 730 milijonov evrov, je poročal CBS News.
Organizacija Amnesty International: "Načrt ZDA za prenos kasetnega streliva v Ukrajino je korak nazaj"
Načrt ZDA za prenos kasetnih bomb v Ukrajino spodkopava mednarodna prizadevanja za zaščito civilistov pred neselektivnim orožjem, je sporočila organizacija Amnesty International.
"Amnesty International že dolgo poudarja, da so kasetne bombe po naravi neselektivno orožje, ki je povzročilo nepopisno škodo civilistom po vsem svetu - v nekaterih primerih še desetletja po koncu spopadov," je dejal Patrick Wilcken, raziskovalec organizacije za vojaška, varnostna in policijska vprašanja. "Ruska agresivna vojna je ljudem v Ukrajini prinesla veliko trpljenja. Prav humanitarni vidiki in skrb za civiliste v državah, ki jih je razdejala vojna in njene posledice - so več držav, vključno s številnimi zaveznicami Ukrajine, spodbudili k ratifikaciji Konvencije o kasetnem strelivu ter prepovedi uporabe, proizvodnje, prenosa in kopičenja tovrstnega orožja."
"Načrt ZDA za prenos kasetnih bomb v Ukrajino je korak nazaj, ki spodkopava velik napredek, ki ga je mednarodna skupnost dosegla pri poskusih zaščite civilistov pred takšnimi nevarnostmi med oboroženimi spopadi in po njih," so dodali. "Amnesty International poziva ZDA, naj razmislijo, pristopijo h konvenciji, uničijo svoje zaloge ter prenehajo uporabljati, proizvajati in prenašati kasetne bombe."
