Ekipa je leta 2019 snemala dokumentarni film in pri tem na trupu trajekta opazila ogromno luknjo, zaradi česar je začela dvomiti o uradni preiskavi nesreče. Ladjo je snemala s pomočjo daljinsko vodene podvodne kamere.
Švedska, Estonija in Finska so leta 1995 odločile, da razbitin ne bodo potegnile iz vode, kraj pa so označile za grob, ki ga je nezakonito motiti. V primeru sojenja Švedoma je prvič v uporabi zakon, ki prepoveduje oskrunitev tega pomorskega groba. Grozi jima denarna kazen ali do dve leti zaporne kazni.
Kljub očitkom skrunitve groba so zaradi njunega odkritja sprožili novo preiskavo vzroka nesreče. Švedska je tako decembra napovedala dopolnitev zakona, ki bo omogočila novo preiskavo razbitin. V prvi preiskavi so sklenili, da je glavni vzrok nesreče odprtje ščitnika na premcu na odprtem morju, ki se je nato odlomil, zatem pa je lahko ogromna količina vode hitro in neovirano vdrla na palubo za avtomobile.
Strokovnjaki pa so za dokumentarni film ocenili, da bi lahko takšno poškodbo povzročila le močna zunanja sila, zaradi česar so se pojavila nova vprašanja, kaj se je zgodilo tisto noč.
Tragedija estonskega trajekta Estonia v Baltskem morju na poti iz Talina v Stockholm je 28. septembra 1994 terjala 852 življenj. Brodolom trajekta, ki je v nemirno morje potonil v zgolj uri, je preživelo le 137 ljudi.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.