Nove ugotovitve: onesnažen zrak v EU terjal 238.000 prezgodnjih smrti

Izpusti vseh ključnih onesnaževalcev v zraku se zmanjšujejo, a 96 odstotkov prebivalcev mest v EU ostaja izpostavljenih ravnem onesnaženja, ki presegajo s strani Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) priporočeno raven petih mikrogramov na kubični meter. Zaradi izpostavljenosti drobnim trdnim delcem (PM2,5) je leta 2020 v uniji prezgodaj umrlo najmanj 238.000 ljudi, kar pa je 45-odstotni padec v primerjavi z letom 2005. Če se bo ta trend nadaljeval, bi EU po oceni EEA predvidoma lahko dosegla cilj 55-odstotnega zmanjšanja števila prezgodnjih smrti do leta 2030. Obremenjenost z dušikovim dioksidom je medtem v EU v letu 2020 vodila v 49.000, izpostavljenost ozonu pa v 24.000 prezgodnjih smrti, še ugotavlja EEA.

Kako onesnažen zrak vpliva na zdravje ljudi? 

Leta 2021 je Svetovna zdravstvena organizacija objavila posodobljene smernice in priporočila o kakovosti zraka. Strožje smernice sporočajo, da imajo onesnaževala v zraku škodljiv vpliv na zdravje že pri nižjih koncentracijah, kot so predpisane v trenutni zakonodaji. Svetovna zdravstvena organizacija je tako prilagodila skoraj vse ravni ključnih onesnaževal zunanjega zraka. Znižala je ravni za delce PM10 in PM2,5, NO2, SO2 in CO ter opozorila, da je preseganje na novo določenih koncentracij povezano z velikim tveganjem za zdravje. Hkrati pa bi lahko spoštovanje novih smernic rešilo na milijone življenj,  so tedaj  komentirali v društvu za sonaraven razvoj Focus. 

V zadnjih desetletjih so bili dodobra raziskani različni patofiziološki učinki onesnaževal zunanjega zraka na dihala in srčno-žilni sistem ter objavljeni v velikih epidemioloških raziskavah, je pojasnila Simona Perčič, dr. med., spec. javn. zdrav. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Nedavno so v epidemioloških raziskavah dokazali tudi povezanost med onesnaževali zunanjega zraka in boleznimi centralnega živčnega sistema. Povezanost je bila nakazana tudi pri dolgotrajni izpostavljenosti onesnaževalom zunanjega zraka ter inzulinsko odpornostjo in sladkorno boleznijo tipa 2 tako pri odraslih kot pri otrocih, našteva.  Glede na velikost delce klasificiramo v grobe delce (PM10) z aerodinamskim premerom od 2,5 m do 10 m, fine delce (PM 2,5) in ultrafine delce (UFP) ali nanodelce (NP), manjše od 0,1 m. PM2,5 in UFP lahko prehajajo po pljučnih alveolih in vstopijo v krvni obtok ter tako povzročijo različne zdravstvene učinke, pojasnjuje. 

Čim manjši so delci po velikosti, tem bolj škodljiv je njihov učinek na zdravje: "Velikost vpliva predvsem na prehajanje manjših delcev skozi membrano celic neposredno v krvni obtok in tako razširitev s krvjo po celotnem telesu ter škodljiv učinek v večini telesnih tkiv. Obstajajo tri poglavitne patofiziološke poti, ki povezujejo izpostavljenost delcem različnih velikosti z dihalnimi obolenji, s srčno-žilnimi obolenji, z nevrološkimi obolenji in okvaro metabolizma s sladkorno boleznijo tipa 2." 

Kot pojasnjuje, je pomemben dejavnik trajanje izpostavljenosti onesnaženemu zraku. Poleg tega se različni učinki na zdravje potencirajo pri posebej ranljivih populacijskih skupinah, kot so bolniki s kroničnimi srčno-žilnimi obolenji, bolniki s kroničnimi dihalnimi obolenji, otroci in starostniki.

Ob kratkotrajni izpostavljenosti visokim koncentracijam onesnaževal zunanjega zraka lahko pride do akutnega draženja dihalnih poti z oteženim dihanjem in izcedkom iz nosu. Tudi pri kratkotrajni izpostavljenosti so posebej ogrožene ranljive populacijske skupine, kot so otroci, bolniki s kroničnimi srčno-žilnimi obolenji, bolniki s kroničnimi dihalnimi obolenji in starostniki, opozarja. Pri otrocih lahko kratkotrajna izpostavljenost visokim koncentracijam onesnaževal povzroči poslabšanje astme, pri starostnikih pa tudi poslabšanje kronične obstruktivne bolezni, svari.

Najbolj onesnažena so v Sloveniji mesta v kotlinah pozimi, ko nastopi temperaturna inverzija (Ljubljana, Celje, Zasavje) in se zračna onesnaževala zadržujejo in nabirajo v kotlinah. Posebej visoke koncentracije dosežejo v času prometnih konic (zjutraj in popoldne), še pojasnjuje Perčičeva.