Sojenje se je v Münchnu pričelo dve leti po propadu podjetja Wirecard, ki je sicer veljalo za zanesljivo gospodarsko družbo. Tožilci so nekdanje vodje Wirecarda obtožili, da so vlagatelje in upnike zavajali s prikazom lažnih zneskov in napihovanjem finančnih izkazov.
Nekdanjemu izvršnemu direktorju podjetja Marcusu Braunu zato grozi do 15 let zapora. Braun je sicer zanikal obtožbe in dejal, da so za poslovne goljufije odgovorni drugi upravitelji Wirecarda, ki so nezakonite posle izvajali brez njegove vednosti. 53-letni nekdanji izvršni direktor je na sojenje prišel v policijskem spremstvu, saj je od aretacije leta 2020 v priporu, poroča Reuters.

Obtožbe zanika tudi drugi osumljenec Stephan von Erffa, ki je zaradi nezakonitih poslov podjetja sicer izrazil obžalovanje, a krivde zanje ni želel prevzeti. V primeru je osumljen tudi nekdanji direktor operacij bavarskega podjetja Jan Marsalek, ki pa ga na sojenju ni bilo, saj je od leta 2020 na begu pred Interpolom, o sojenju piše Euronews.
Soobtoženi Oliver Bellenhaus, nekdanji vodja Wirecardove hčerinske družbe v Dubaju, pa se je zaradi goljufij sicer že leta 2020 sam predal nemškim oblastem.

Ko so se v javnosti leta 2020 pričeli pojavljati prvi sumi o nezakonitem delovanju, so v podjetju Wircard vse obtožbe zanikali ter odgovornost zanje želeli predati na sumljive vlagatelje in novinarje. Vseeno pa so v podjetju priznali, da je v njeni bilanci med letoma 2015 in 2018 manjkalo 1,9 milijarde evrov.
Takratna nemška vlada, z Angelo Merkel na čelu je sprva še razmišljala o reševanju podjetja, vendar je Wirecard kmalu vložil zahtevek za insolventnost. Po navedbah tožilcev je goljufija banke stala približno 3,1 milijarde evrov posojil in odpisov.
Plačilno podjetje Wireard je bilo ustanovljeno leta 1999 v Münchnu in je sprva obdelovalo plačila za pornografijo in spletne igre za srečo. Kmalu je podjetje postalo priljubljeno pri novih tehnoloških podjetjih v Nemčiji in je takrat tudi doseglo tržno kapitalizacijo v višini blizu 25 milijard evrov.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.