Zapustili so jih Američani, zdaj jih novačijo Wagnerjevi plačanci

Združene države so porabile skoraj 90 milijard dolarjev, da bi vzpostavile in izurile afganistanske obrambne in varnostne sile. Čeprav so njihovi pripadniki državo talibanom prepustili v le nekaj tednih, so bili komandosi ves čas v visoki pripravljenosti. Izurili so jih ameriški Tjulnji in britanski SAS-ovci.

Po ocenah je kar med 20.000 in 30.000 afganistanskih borcev ostalo zadaj, ko so se ZDA avgusta lani odločile za umik iz Afganistana, pišejo pri Foreign Policy. Le nekaj sto višje rangiranih mož je bilo evakuiranih, ko so nadzor nad državo prevzeli talibani. Več tisoč jih je pobegnilo v sosednje države, saj so postali tarča talibanskega maščevanja vsi, ki so bili zvesti strmoglavljeni vladi.

Številni komandosi, ki so v Afganistanu ostali, pa so prisiljeni v skrivanje. Zdaj so brez služb in upanja, zato pa lahka tarča za novačenje. Tudi za ruske vojaške rekruterje. Nekdanji afganistanski višji varnostni uradnik, ki je prosil za anonimnost, je opozoril, da bi prav njihova vključitev lahko prinesla spremembo v razmerju sil na bojišču.

Po zapornikih še afganistanski komandosi

Ruski predsednik Vladimir Putin je na domačih tleh naletel na precejšen odpor, ko se je konec septembra odločil za delno mobilizacijo rezervistov, zato Rusija išče tudi druge rešitve za krepitev števila ljudi na bojišču. Sogovornik omenjenega portala meni, da za poskusi rekrutacije v Afganistanu stoji zloglasna paravojaška skupina Wagner, ki jo sestavljajo plačanci.

Zasebna najemniška vojska sicer uradno ne obstaja, v medijskih zapisih pa se kot vodja "neobstoječe" paravojaške skupine omenja Jevgenij Prigožin, Putinov tesen sodelavec. Sredi septembra so se pojavili posnetki, kako naj bi v zameno za nižje zaporne kazni nove borce novačil po ruskih zaporih.

Sicer je po začetku ruske invazije zapornike v posebne samostojne vojaške enote rekrutirala tudi Ukrajina.

Ponudbe, ki bi jih težko zavrnili

Člane Wagnerja naj bi prvič opazili prav v Ukrajini leta 2014, ko si je Rusija priključila Krim, nato so o njih poročali tudi z bojišč v Siriji in Libiji ter drugod po Afriki, zdaj pa se torej znova osredotočajo na Ukrajino. Sogovornik, ki je bil tudi sam komandos, pravi, da stojijo tudi za poskusi rekrutacije v Afganistanu. 

Nekatere njegove nekdanje kolege so kontaktirali preko aplikacij, kot sta WhatsApp in Signal, ter jim ponujali službo v "ruski tujski legiji", kot opisuje.

Pripovedi o tovrstnih prizadevanjih za novačenje so sprožile preplah v nekdanjem afganistanskem varnostnem krogu, kjer nekateri opozarjajo, da bi lahko bilo za rekrutacijo dovzetnih kar 10.000 komandosov: "Nimajo države, služb, prihodnosti. Nimajo kaj izgubiti."

Vir za Foreign Policy opisuje, kako čakajo na morebitno delo v sosednjih državah, kjer pa dobijo tri ali štiri dolarje na dan v Pakistanu in Iranu, morda deset v Turčiji: "Če pa pristopi Wagnerjevec ali kateri drug obveščevalec in človeku ponudi 1000 ameriških dolarjev, da bi spet postal borec, ga ne bodo zavrnili. In če dobiš enega rekruta, lahko prepričaš še polovico njegove stare enote, da se ti pridruži, saj so kot bratje. In kmalu imaš ves vod."

Ob tem opozarja, da bi bilo bolje, če bi jih nekdanji zahodni zavezniki uporabili za boj na ukrajinski strani: "Ne želijo se boriti za Rusijo, Rusi so sovražniki. Ampak kaj drugega pa naj storijo," je spomnil na burno zgodovino Afganistana, kjer se je opekla tudi nekdanja Sovjetska zveza.

Na ranljivost komandosov in posledično dovzetnost za rekrutacijo je v poročilu o lanskoletnem debaklu ob umiku opozoril že kongresnik Michael McCaul. Dejal je, da ameriški obveščevalci, ki vključujejo tudi afganistanske komandose, lahko predstavljajo tveganje za ameriško varnost, če bi pod prisilo ali prostovoljno pristali na sodelovanje z nasprotnikom, vključno z mednarodnimi terorističnimi skupinami, kot je Islamska država, ali pa državami, kot so Kitajska, Rusija in Iran.