"Med 11. in 21. julijem bo Nord Stream začasno zaprl obe cevi plinovoda zaradi rutinskih vzdrževalnih del, kamor sodijo tudi testiranja mehanskih elementov in avtomatiziranih sistemov, ki zagotavljajo zanesljivo, varno in učinkovito delovanje plinovoda," je pred dnevi sporočilo podjetje. Ob tem je dodalo, da so urnik vzdrževalnih del uskladili z vsemi partnerji.
Nemčija, ki je močno odvisna od ruskega plina, večino katerega dobi ravno prek Severnega toka, je pred časom izrazila skrb, da Nord Stream po koncu del plinovoda ne bo več ponovno zagnal.
Rusija je v preteklih tednih že okrnila dobavo prek plinovoda Severni tok za 60 odstotkov, do česar je po njihovih navedbah prišlo zaradi tehničnih težav, v Berlinu pa trdijo, da gre za politično odločitev. Posledično se nemška skladišča plina pred jesensko-zimsko sezono polnijo počasneje kot običajno, zaradi česar bi se v največjem gospodarstvu EU lahko kmalu soočili s pomanjkanjem plina.
"Če prenehamo dobivati plin iz Rusije ... Trenutne zaloge bi zadostovale zgolj za mesec ali dva," je prepričan predsednik nemške zvezne agencije za omrežje Klaus Müller. Na nemške obtožbe so se sicer v Moskvi odzvali z začudenjem. Pojasnili so, da so nemški partnerji obveščeni o servisnem ciklu, ob tem pa so tudi zagotovili, da Rusija ostaja zanesljiv dobavitelj plina.
Berlin sicer Nemce že nekaj časa poziva k varčevanju z energijo. Gospodarski minister Robert Habeck je tako že hvalil prednosti krajših in hladnejših prh. Glede načrtovanih 10-dnevnih del pa je Habeck dejal, da ne smejo izključiti nobenega scenarija, zato so številna podjetja in lokalne oblasti že pripravile rezervne načrte za primer, da dobava plina ne bo več stekla.
Nord Stream, ki ima sedež v Švici, je mednarodni konzorcij petih velikih podjetij. Ustanovljen je bil leta 2005 za načrtovanje, gradnjo in upravljanje z dvema 1244 kilometrov dolgima plinovodoma pod Baltskim morjem med Rusijo in Nemčijo.
Gazprom ima v lasti 51 odstotkov podjetja, nemški Wintershall Dea in švicarski PEG Infrastruktur imata po 15,5 odstotka delnic, nizozemski Gasunie in francoski Engie pa po devetodstotnega.
Prek cevi plinovodov, ki delujeta od leta 2011 oz. 2012, lahko na leto preteče okoli 55 milijard kubičnih metrov plina, kar zadošča za oskrbo 26 milijonov evropskih gospodinjstev, je navedeno na spletni strani družbe.
Medtem se je kanadska vlada kljub ostremu nasprotovanju Ukrajine odločila za vrnitev popravljene plinske turbine za omenjeni plinovod Nemčiji. Kanada naj bi turbino sicer najprej poslala v Nemčijo namesto v Rusijo. Kijev s potezo ni zadovoljen, saj si prizadeva za pritisk na Rusijo na vseh frontah. Kot ugibajo na zahodu, ruski predsednik Vladimir Putin želi z zaustavitvami dobave plina skrhati medsebojne odnose podpornic Ukrajine.
Vojna pa ne vpliva zgolj na delovanje plinovoda Severni tok 1, ampak tudi na Severni tok 2. Zaradi vojne je namreč prišlo do zaustavitve projekta drugega plinovoda na omenjeni trasi, ki sicer še ni začel obratovati. Plin naj bi po plinovodu po prvotnih načrtih stekel do konca leta 2019, a se je časovnica zamaknila. V začetku letošnjega januarja so v Nemčiji napovedovali, da bi lahko obratovalno dovoljenje dobil sredi tega leta, na koncu pa je zaradi vojne prišlo do popolne zaustavitve projekta in odpustitve vseh zaposlenih.
Gazprom še zmanjšal dobavo plina Italiji
Ruski energetski velikan Gazprom je še zmanjšal dobavo plina Italiji, so danes sporočili iz italijanske družbe Eni. Italija del plina dobi preko transavstrijskega plinovoda TAG, del pa preko Severnega toka 1.
"Iz Gazproma so sporočili, da nam bodo danes dobavili okoli 21 milijonov kubičnih metrov plina, potem ko je bila povprečna dobava v zadnjih nekaj dneh 32 milijonov kubičnih metrov," sporočilo družbe Eni povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Krepko znižanje tudi v Avstriji
Oglasili tudi v avstrijskem OMV. "Danes se bo v plinsko vozlišče Baumgarten steklo za okoli 70 odstotkov manj plina kot običajno," so zapisali. Tiskovni predstavnik OMV Andreas Rinofner je povedal, da je Gazprom od sredine junija dobavil približno pol manj plina, kot so ga naročili. "Danes ga je dobavil približno 70 odstotkov manj," je povedal za avstrijsko tiskovno agencijo APA.
Kot je pojasnil, bo polnjenje skladišč odvisno od dnevne porabe in nabave plina na fizičnih tržiščih. "Koliko plina je dejansko dobavljenega in uskladiščenega, bo znano čez dan ali dva," je še dodal.
Avstrija je Gazprom nedavno opozorila, da bo, če ne bo napolnil svojega dela skladišč v Haidachu v bližini Salzburga, tega prepustila drugim družbam. Regulator E-control je že začel postopek za Gazpromovo izključitev, je sporočila avstrijska ministrica za energetiko Leonore Gewessler.
Skladišče v Haidachu ima zmogljivost 2,9 milijarde kubičnih metrov, pri čemer ima Gazprom pravico do uporabe dveh tretjin skladišča, česar pa v zadnjih mesecih ni uveljavljal.
KOMENTARJI (524)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.