Žalosten prizor, ki skrbi ekologe: jezero v BiH umazano rjave barve

Fotografije jezera, ki je spremenilo barvo iz zelene v umazano rjavo, je na Facebooku objavila nevladna organizacije Društvo Zeleni Neretva Konjic in jih poimenovala "groza na Jablaniškem jezeru". 

V organizaciji navajajo, da je razlog za takšen pojav cvetenje alg, ki ga povzroča prekomerno odvajanje fosfatov, kar je za portal Klix.ba potrdil tudi Sanel Riđanović, predstojnik Oddelka za biologijo na Pedagoški fakulteti Univerze Džemal Bijedić. "Ta težava se ponavlja že leta. Razlog za cvetenje alg je fosfor, ki ga običajno najdemo v detergentih, in jasno je, da vir fosforja od nekje prihaja in spodbuja cvetenje alg. Že pred dvema letoma sem opozarjal, da je treba najti primarni vir onesnaženja. Možno je, da je vzrok kanalizacija v Konjicu ali neka tovarna, ne vem, zagotovo pa je to treba ugotoviti. To je pogubno za ribe in za ostalo floro, saj alge absorbirajo kisik, ki ga posledično ni dovolj v vodi, zato lahko kmalu pričakujemo pogin rib," je povedal. 

Poleg tega je pred vrati turistična sezona, ko bi morali po njegovem mnenju prepovedati kopanje v jezeru, saj bo – tudi zaradi cvetenja alg – v njem nastala visoka koncentracija bakterij, ki so lahko škodljive za kopalce. 

Zdi se, da je količina alg, ki so se letos pojavile v Jablaniškem jezeru, večja kot kdaj koli, pa je v izjavi za Bljesak.info potrdil predsednik Društva za zaščito okolja Zelena Neretva Amir Variščić. Pojasnil je, da je konkreten vzrok za cvetenje alg prevelika nasičenost vode z različnimi snovmi. "Predvsem s fosfati, ki se uporabljajo v industriji, in nitrati, ki prihajajo iz gospodinjstev in industrije, pa tudi iz kmetijstva," je povedal. Cvetenje alg po njegovih besedah ni nevarno za ljudi, je pa zelo nevarno za floro in favno, saj ob tem pojavu prihaja do prekomerne porabe kisika v vodi. 

Čeprav gre za veliko težavo, na katero ekologi opozarjajo že leta, Variščić pravi, da rešitve ni na vidiku. Vlada Federacije BiH je namreč pred nekaj meseci znova sprejela Uredbo o načinu in pogojih odvajanja odpadnih voda. Uredbo sprejemajo vsaka tri leta in je dobra vse do zadnjega člena – za podjetja, ki ne morejo zagotoviti čistilnih naprav, ne velja. "In tu vsa stvar pade v vodo," je razočaran. 

Naši predlogi, ki pa niso bili upoštevani, so, da bi vsako podjetje zmanjšalo vsaj tretjino nesnage, ki jo izpusti v vodotoke. Društva za zaščito okolja zaradi sprejete uredbe nimajo mehanizmov za izvajanje vzorčenja, zato ne morejo prikazati, iz katerega dela prihaja največ onesnaženja. 

Na vprašanje, ali je mogoče pričakovati, da bo stanje na Jablaniškem jezeru še slabše, Variščić odgovarja, da je to zelo verjeten scenarij. 

Na Agenciji za vodno območje Jadranskega morja pravijo, da so bili obveščeni o spremembah v Jablaniškem jezeru. Tudi po njihovih besedah fotografije kažejo na pojav cvetenja alg, ki so ga že zabeležili v preteklih letih. Organizirali so terenski ogled in vzorčenje vode ter ugotovili, da na območju mesta Konjic ni sprememb v barvi reke Neretve. Glede na rekordno visoke temperature in splošne hidrološke razmere lahko takšne pojave pričakujemo tudi v prihodnje, so opozorili.