Zakrili obraze, oblekli črno, pozivali k nasilju in se spopadli s policijo

Na osrednjem haaškem prizorišču Malieveld se je zbralo več sto udeležencev protesta z imenom Wij Zijn Het Volk oziroma Mi smo ljudstvo. Shod je bil usmerjen proti politiki nizozemske vlade, predvsem proti priseljevanju. Na prizorišču so se pojavili transparenti s pozivi k remigraciji ter zastave s keltskim križem, simbolom, ki ga uporabljajo tudi neonacistične skupine. Na tovornjaku, ki je služil kot oder, je bilo zapisano "Nizozemska je za Nizozemce".

Po poročanju nizozemskih medijev so bili številni udeleženci oblečeni v črno, nekateri pa so si zakrili obraze.

Protestniki so sprva nameravali z Malievelda kreniti na pohod skozi Haag. Razmere pa so se zaostrile. Del udeležencev se je spopadel s policijo in proti pripadnikom posebnih policijskih enot začel metati pirotehnična sredstva in druge predmete. Policija je oblikovala kordon, s katerim je protestnikom preprečila, da bi zapustili Malieveld ter se odpravili proti središču mesta oziroma bližnji avtocesti.

Mestne oblasti so zaradi "kršitev javnega reda, nasilja nad policijo in vztrajnega zakrivanja obrazov" najprej prepovedale načrtovani pohod skozi mesto. Sam protest na Malieveldu pa se je lahko sprva nadaljeval. Toda nasilje ni ponehalo. Iz množice so proti policiji še naprej leteli pirotehnični izdelki, palice in dimne bombe. Policija je nato uporabila vodni top, posebne enote pa so izvedle več intervencij oziroma potiskov proti množici.

Uporabili so tudi policijske konje in pse, več ljudi pa so aretirali. Natančno število pridržanih sprva ni bilo znano.

Ker se nasilje ni končalo, so oblasti nazadnje odredile tudi konec samega protesta.

Del protestnikov je poskušal pobegniti proti središču mesta, vendar je policija dostopne poti blokirala. Posebne enote so ljudi postopoma potiskale proti glavni železniški postaji. Po razpustitvi protesta je sicer večina udeležencev območje zapustila in razmere so se začele umirjati.

Na dogajanje se je ostro odzval nizozemski minister za pravosodje David van Weel. Naštel je prizore, ki so jih po njegovih besedah videli na protestu: "Hitlerjevi pozdravi, antisemitski vzkliki, nasilje nad policijo in metanje pirotehnike proti posebni policijski enoti." "Pomembno je, da se proti temu odločno ukrepa," je zapisal in se zahvalil policistom.

Da bi se protest lahko končal z nasiljem, je bilo jasno že pred dogodkom. Analiza skrajno desnih spletnih omrežij, o kateri so poročali nizozemski mediji, je pokazala, da so nekateri vidnejši predstavniki skrajne desnice pred dogodkom pozivali k nasilju.

Skrajno desni aktivist Tinus Koops je denimo na TikToku dejal, da želi na protestu videti "oborožene brate". Predstavnik neonacistične Nederlandse Volks-Unie Etienne van Basten pa je pozival k "čiščenju" avtoceste A12, kjer so protest napovedovali tudi podnebni aktivisti Extinction Rebellion.

V Haagu je istočasno potekal tudi protishod pod geslom Proti fašizmu in za vključevanje. Njegovi organizatorji so se odločili, da ne bodo organizirali pohoda skozi mesto, da bi zmanjšali možnost neposrednega srečanja obeh skupin.

Nasilje na Malieveldu ni prvi takšen dogodek. Pred natanko letom dni se je protest proti azilni politiki na istem območju sprevrgel v obsežne izgrede. Približno 1500 ljudi je takrat blokiralo avtocesto A12, proti policistom so leteli kamni in steklenice, zažgali so policijsko vozilo, v središču mesta pa so razbijali tudi na sedežu stranke D66.

V lanskih izgredih je bilo poškodovanih več policistov, aretirali so najmanj 30 ljudi, nastalo škodo pa so mestne oblasti ocenile na približno 68.000 evrov.