Gladina vode v Kaspijskem jezeru je zaradi tektonskih premikov vedno nihala. Toda od leta 1996 skoraj nenehno upada, od leta 2006 pa še hitreje. Posledice že čutijo ribiči, kmetijstvo ovira vse bolj slana voda in kritično ogroženem kaspijskem tjulnju grozi izumrtje. Do leta 2100 bi lahko gladina Kaspijskega jezera padla med 9 in 18 metrov, predvidevajo različne študije, poroča Skynews.
"To je več kot okoljska kriza. To je človeška kriza," opozarja vodja programa ZN za okolje (UNEP) Inger Andersen . "Brez nujnih ukrepov – vključno z globalnimi ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov – bi lahko do sredine stoletja pričakovali, da bo iz območja Kaspijskega jezera razseljenih kar pet milijonov ljudi," opozarja.
Do nedavnega znanstveniki niso bili prepričani, zakaj se voda tako hitro umika. Zdaj pa ugotavljajo, da so na padcu gladine prstne odtise nedvomno pustile podnebne spremembe. Višje temperature zraka in spremenljivi vzorci vetra odvzamejo več vode z gladine, toplejši zrak tudi izsušuje tok v nekaterih glavnih rekah, pojasnjujejo pri organizaciji WWF Azerbajdžan.
A gre več kot za to. Voda, ki priteka v jezero, je že na poti do tja pod pritiskom zaradi kmetijstva, rasti prebivalstva in 14.000 jezov v okoliških rekah, vključno z reko Volgo, ki Kaspijsko morje napaja z 80 odstotki vode. Gre za skupek okoljskih problemov, ki vplivajo na ta ekosistem, pojasnjuje Elizabeth Sellwood, višja svetovalka pri UNEP. Jezero je celo dom nečesa, kar poganja njegovo uničenje. Leži v okolici bogatih zalog nafte in plina, a pridobivanje fosilnih goriv je onesnažilo vodo, njihovo sežiganje pa povzroča še večje podnebne spremembe, še poroča Skynews.
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.