Zakaj praznujemo dan žena? Je boj za enakost še potreben?

Mednarodni dan žena je zrasel iz delavskega gibanja in postal priznan letni dogodek Združenih narodov (ZN). Začetki segajo v leto 1908, ko je 20.000 žensk na pohodu skozi New York zahtevalo krajši delovni čas, boljše plačilo in volilno pravico. Leto pozneje je Socialistična stranka Amerike razglasila prvi nacionalni dan žena.

Idejo, da bi ta dan postal mednaroden, je predstavila Clara Zetkin, komunistična aktivistka in zagovornica pravic žensk. Zamisel je predlagala leta 1910 na mednarodni konferenci delavk v Københavnu. Tam je bilo 100 žensk iz 17 držav, ki so se soglasno strinjale z njenim predlogom.

Prvič so ga nato v Avstriji, na Danskem, v Nemčiji, Švici, pa tudi v Trbovljah praznovali leto kasneje. Stoletnico smo praznovali leta 1911, letos tako praznujemo že 112. mednarodni dan žena. Zadeva je sicer uradna postala leta 1975, ko so ta dan začeli praznovati Združeni narodi.  

Mednarodni dan žena je postal datum za praznovanje napredka žensk v družbi, politiki in gospodarstvu, medtem ko politične korenine dneva pomenijo organiziranje stavk in protestov za ozaveščanje o stalni neenakosti.

Zakaj prav 8. marec?

Clara sicer za mednarodni dan žena ni predlagala točnega datuma. Datum je bil formaliziran med vojno stavko leta 1917, ko so ruske ženske zahtevale "kruh in mir", štiri dni po stavki pa je bil car prisiljen pristati na njihove zahteve, začasna vlada pa je ženskam podelila volilno pravico.

Začetek stavke je po julijanskem koledarju, ki so ga takrat uporabljali v Rusiji, padel na nedeljo, 23. februarja. Po gregorijanskem koledarju je bil to 8. marec, ki je tako postal uraden datum dneva žena. 

Kako se praznuje dan žena?

Večini je znana ideja, da se na ta dan ženskam podarja cvetje. O tem priča tudi promet v cvetličarnah, ki se v treh ali štirih dneh okoli 8. marca podvoji, če ne celo potroji.  

Dan praznujejo tudi v Rusiji, na Kitajskem pa imajo številne ženske 8. marca po priporočilu državnega sveta celo pol prostega dneva. V Italiji mednarodni dan žena ali la Festa della Donna praznujejo s podarjanjem cvetov mimoze. Izvor te tradicije ni jasen, vendar se domneva, da se je začela v Rimu po drugi svetovni vojni.

V ZDA so ženskam posvetili kar cel mesec, mesec marec je namreč mesec ženske zgodovine. Predsedniška poslanica, izdana vsako leto, tako počasti dosežke ameriških žensk.

Zakaj potrebujemo dan žena?

Številne ženske po svetu se morajo danes še vedno boriti za svoje pravice in to ne le v manj razvitih državah. Zaradi vojne, nasilja in političnih sprememb so bile v zadnjem letu posebej ranljive ženske v Afganistanu, Iranu, Ukrajini, pa tudi v ZDA.  

V Afganistanu je ponoven vzpon talibanov oviral napredek na področju človekovih pravic, saj so ženskam in dekletom prepovedali visokošolsko izobraževanje, prav tako ne smejo opravljati večino del zunaj doma, brez moškega spremljevalca ne smejo oditi predaleč od doma, v javnosti pa si morajo zakrivati obraz. 

V Iranu je proteste sprožila smrt Mahse Amini, 22-letne ženske, ki jo je 13. septembra lani v Teheranu aretirala t. i. moralna policija. Žensko naj bi "podučila" o nošenju hidžaba, čez nekaj dni pa je v bolnišnici umrla.

Od takrat so se demonstracije nadaljevale po vsej državi, pri čemer so številni Iranci – tako ženske kot moški – pozivali k boljšim pravicam žensk in spremembi trenutnega političnega vodstva. "Ženska, življenje, svoboda" je slogan protestov. Oblasti so jih prikazale kot nemire in se odzvale s silo. V protestih je umrlo več kot 500 ljudi.

Po poročanju Združenih narodov so razlike med spoloma še bolj opazne tudi zaradi ruske invazije na Ukrajino. Poročajo namreč o velikih razlikah med spoloma, kar se tiče dostopa do hrane in posledično podhranjenosti. Izpostavili so razlike v podvrženosti revščini, poročajo pa tudi o vse več nasilju nad ženskami. Zaradi zvišanja cen in pomanjkanja je ta trend opazen tudi drugod po svetu, ne le v Ukrajini.  

Bitko v nekaterih zveznih državah bijejo tudi Američanke. Naj spomnimo, da je 24. junija lani vrhovno sodišče ZDA razveljavilo "Roe proti Wadu", zgodovinski del zakonodaje, ki je ščitil pravico do splava. Na milijone ljudi je tako napolnilo ulice v več zveznih državah, kjer so protestirali proti prepovedi splava. Tamkajšnje ženske zdaj pomoč iščejo tudi na primer v Mehiki, kjer je splav od leta 2021 dekriminaliziran. 

V zadnjih letih beležimo tudi spremembe na bolje

Kljub naštetemu je v zadnjih nekaj letih prišlo tudi do pozitivnih sprememb.  

Novembra lani je Evropski parlament po 10-letnem boju sprejel zakon za zagotovitev, da bo v upravnih odborih javnih družb do julija 2026 zastopanih več žensk. "Veliko žensk je usposobljenih za najvišje položaje in z našo novo evropsko zakonodajo bomo poskrbeli, da bodo resnično imele možnost, da te položaje tudi zasedejo," so sporočili iz EU.

Medtem so bili v Armeniji in Kolumbiji posodobljeni zakoni o starševskem dopustu, Španija pa je sprejela zakone, ki podpirajo menstrualni dopust in širijo dostop do splava.

Mednarodni olimpijski komite je poročal o spolno najbolj uravnoteženih zimskih igrah, pri čemer so ženske predstavljale 45 odstotkov športnikov v Pekingu 2022. Čeprav enakost spolov ni bila dosežena, so nove smernice spodbujale bolj uravnoteženo pokritost ženskega športa.

Tudi Svetovno prvenstvo Fifa za ženske leta 2023 se je razširilo, saj v njem sodeluje 36 ekip. Ameriška nogometna zveza je pred tekmovanjem dosegla zgodovinski dogovor o enakovrednem plačilu svojih moških in ženskih ekip, s čimer je postala prva v tem športu, ki je obema spoloma obljubila enako plačilo. Igralke so si morale to sicer izboriti s številnimi zahtevki in tožbami, svoj prav pa so zagovarjale več kot pet let. 

Kaj pa mednarodni dan moških?

Dan žena prazujejo tako ženske kot tudi moški, ki podpirajo enakopravnost spolov. Poznamo pa tudi dan, namenjen moškim – 10. marec je namreč dan mučenikov. Praznik ima sicer svoje korenine v krščanskem izročilu. Po legendi se je v četrtem stoletju 40 vojakov elitne legije uprlo ukazu, da se odpovejo krščanstvu. Vrgli so jih v ledeno mrzel ribnik, kjer so tragično preminuli. 

Praznik so si ljudje izmislili nekje po drugi svetovni vojni kot protipol prazniku žena. Rekli so: "Če ženske praznujejo, morajo pa tudi moški," je pred leti za naš portal pojasnil etnolog Janez Bogataj. Bogataj meni, da ta praznik danes nima kakšnega pretiranega pomena. Prepričan je, da moški ne potrebujejo praznika, ki bi bil protiutež dnevu žena. "Če bi bili res enakopravni, potem bi vsi praznovali celo leto," je prepričan. "Ta praznik kaže na neko krizo v sodobni družbi," zaključuje Bogataj. Po tradiciji se sicer moškim na ta dan kot simboličen opomin, da se mučeništvo v njihovem življenju še vedno dogaja, pa tudi kot znak partneričine pozornosti, podarjajo suhe slive, trnje in klobasa. 

Po poročanju BBC-ja pa je moškim po svetu namenjen še en dan, in sicer 19. november. Ta datum kot dan moških poznamo šele od 90. let, a ga ZN ne priznavajo. Kljub temu ga ljudje praznujejo v več kot 80 državah po vsem svetu. Dan naj bi slavil vse pozitivne stvari, ki jih moški prinašajo svetu, svojim družinam in skupnostim, pravijo organizatorji, ki dodajajo, da je namen praznika izpostaviti pozitivne vzornike, ozaveščanje o dobrem počutju moških in izboljšati odnose med spoloma.