Zakaj ameriška vojska ne vrne udarca jemenskim Hutijem?

Hutiji so v zadnjem času močno okrepili napade na ladje, ki plujejo proti ozki ožini Bab el-Mandeb. Ladje ameriške mornarice so sicer sestrelile že vrsto brezpilotnih letal, ki so bila usmerjena proti njim in ki naj bi jih militantna skupina izstrelila z ozemlja, ki ga nadzoruje v Jemnu, piše AP.

Vendar, na presenečenje vseh, so se ZDA do sedaj izogibale vojaškemu povračilnemu ukrepu, kar je precejšnja razlika v primerjavi s številnimi povračilnimi ukrepi, ki so jih ZDA v svoji zgodovini izvedle proti vojskam, ki jih podpira Iran, ali pa v Iraku in Siriji. 

V incidentih, ko Hutiji napadajo ladje, sicer ni bila nobena oseba poškodovana, škodo so utrpele le komercialne ladje. 

Hutiji so sicer večkrat napadali ladje v regiji, a so se napadi povečali od začetka vojne med Izraelom in Gazo. Hutijev general brigade Yahya Saree je dejal, da želi skupina "preprečiti izraelskim ladjam plovbo po Rdečem morju in Adenskem zalivu, dokler se izraelska agresija proti našim bratom na območju Gaze ne ustavi," piše AP.

V zadnjem napadu so bile zadete ladje Unity Explorer, Number 9 in Sophie II, vse to so ladje za prevoz razsutega tovora. Ta dan je na pomoč priskočil mornariški rušilec USS Carney in sestrelil tri brezpilotna letala, ki so se usmerila proti njemu, prav tako pa priskočil na pomoč komercialnim plovilom. Ladja USS Mason je uspela sestreliti še brezpilotno letalo, ki je bilo usmerjeno proti njej. Centralno poveljstvo ZDA sicer ni potrdilo, da so bili napadi usmerjeni proti njihovim ladjam. 

A kljub napadom se ameriška vojska še vedno ni maščevala Hutijem. Ta zadržanost, piše AP, odraža politično občutljivost in v veliki meri izhaja iz pomislekov Bidnove administracije, da bi v primeru povračilnih ukrepov to lahko porušilo že tako negotovo premirje v Jemnu in sprožilo širši konflikt v regiji. Bela hiša pa želi to premirje ohraniti in se boji ukrepati na način, ki bi lahko odprl novo vojno fronto. Sicer vojaški uradniki opozarjajo, da je ukrepanje ena izmed možnosti, ki je še niso povsem izključili. 

Milice, ki jih podpira Iran, so že 37-krat izstrelile rakete ali balistične izstrelke na ameriške baze v Iraku in 40-krat v Siriji. Več deset vojakov je utrpelo lažje poškodbe, ZDA pa so se odzvale z letalskimi napadi v Siriji, pri čemer so napadle skladišča orožja in druge objekte, neposredno povezane z iransko revolucionarno gardo in vojskami. Konec prejšnjega meseca so ameriške sile napadle več objektov v Iraku, potem ko je skupina milic prvič izstrelila balistične rakete kratkega dosega na ameriške sile v letalski bazi al Asad.

Poleg napadov so Hutiji v Rdečem morju pri Jemnu zasegli še ladjo za prevoz vozil, ki je bila povezana z Izraelom in jo še vedno zadržujejo. 

Mednarodni konstrukt za pomorsko varnost je zaradi Hutijev izdal opozorilo za ladje, ki plujejo skozi Rdeče morje in Bab el-Mandev. V njem je zapisano, naj ladje izberejo poti čim dlje od jemenskih voda, potujejo ponoči in se ne ustavljajo, saj so tako lažja tarča. Zato se ZDA zdaj pogovarjajo o uporabi pomorske delovne skupine za spremstvo komercialnih ladij v Rdečem morju. Podobnih ukrepov se sicer poslužuje že več držav, večinoma za boj proti piratom pred somalsko obalo. 

Kdo so Hutiji?

Uporniki Hutiji, ki jih podpira Iran, so leta 2014 iz svoje trdnjave na severu Jemna uspeli zavzeti prestolnico Sano in začeli dolgotrajno vojno. Koalicija pod vodstvom Savdske Arabije je leta 2015 sicer posredovala, da bi znova vzpostavila mednarodno priznano jemensko vlado v izgnanstvu, vendar zaman. Leta krvavih in grozovitih spopadov proti koaliciji so se spremenila v vojno med Savdsko Arabijo in Iranom, ki je v Jemnu, najrevnejši državi v arabskem svetu, povzročila vsesplošno lakoto. V vojni je bilo ubitih več kot 150.000 ljudi, vključno z borci in civilisti, vse to pa je povzročilo eno najhujših humanitarnih kriz na svetu. 

Obe strani sta se uspeli dogovoriti za prekinitev ognja, ki se je sicer končalo že pred več kot enim letom, a se še večinoma spoštuje. Opravljenih je bilo nekaj izmenjav ujetnikov, delegacija Hutijev pa je bila celo povabljena na mirovne pogovore v Riad. In čeprav so bili pogovori uspešni, trajnega miru tam še vedno ni.