Zahodna Afrika se tudi zaradi Ukrajine sooča z najhujšo lakoto v desetih letih

V zadnjem desetletju se prehrambna kriza po vsej zahodnoafriški regiji, tudi v Burkini Faso, Nigru, Čadu, Maliju in Nigeriji, še zdaleč ni zmanjšala. Med letoma 2015 in 2022 se je število ljudi, ki potrebujejo nujno pomoč v obliki hrane, povečalo za skoraj štirikrat, s 7 na 27 milijonov. "Proizvodnja žit se je v nekaterih delih Sahela v primerjavi z lani zmanjšala za približno tretjino. Zaloge hrane kopnijo. Suša, poplave, konflikti in gospodarski učinki covida-19 so na milijone ljudi prisilili, da so zapustili svojo zemljo, in jih potisnili na rob," pravi Assalama Dawalack Sidi, regionalna direktorica Oxfama za zahodno in srednjo Afriko.

"Stanje sili na stotine tisoče ljudi, da se preselijo v različne skupnosti in živijo pri družinah gostiteljicah, ki že same živijo v težkih razmerah. Ni dovolj hrane, kaj šele hrane, ki bi bila dovolj hranljiva za otroke. Nujno jim moramo pomagati, ker so ogroženi njihovo zdravje, njihova prihodnost in celo njihova življenja," je dejal Philippe Adapoe, direktor organizacije Save the Children za zahodno in srednjo Afriko.

Podhranjenost se v Sahelu nenehno povečuje. Združeni narodi ocenjujejo, da bo letos 6,3 milijona otrok, starih od 6 do 59 mesecev, akutno podhranjenih – vključno z več kot 1,4 milijona otrok v fazi hude akutne podhranjenosti – v primerjavi s 4,9 milijona akutno podhranjenih otrok leta 2021. "Mleka mi ni ostalo skoraj nič, zato sem svojemu otroku dajala drugo hrano. Pogosto je ni hotel jesti in je shujšal. Poleg tega je imel drisko, kar je poslabšalo njegovo stanje," je povedala Safiatou, mati, ki je morala zaradi nasilja pobegniti iz svoje vasi v Burkini Faso.

Dramatični vplivi na prihodnost otrok

Poleg konfliktov in negotovosti so zaradi suše in slabe porazdelitve padavin v skupnostih, zlasti v osrednjem Sahelu, zmanjšani viri hrane. Da bi nadomestili vrzel, številne družine prodajajo svoje premoženje, s čimer ogrožajo svojo proizvodno sposobnost in prihodnost svojih otrok. Mlada dekleta so lahko prisiljena v zgodnje poroke, in ko je hrane vse manj, se lahko povečajo tudi druge oblike nasilja na podlagi spola. "Deževja je bilo malo. Hrane ni več. Zaradi pomanjkanja paše ovce hirajo in to nas sili, da jih prodajamo z izgubo. Včasih sem imel dvanajst ovc, zdaj pa mi je ostala samo ena", razlaga Ramata Sanfo, pastir iz Burkine Faso: "Rad bi dobil nazaj svojo čredo, da bi imel dovolj denarja in da bi se moji otroci lahko vrnili v šolo."

Kriza v Evropi slabša že tako katastrofalne razmere

Cene hrane so se v zadnjih petih letih v zahodni Afriki zvišale za 20–30 odstotkov. Medtem ko se zaloge hrane v Sahelu zmanjšujejo, pa kriza v Ukrajini še poslabšuje razmere. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo bi se lahko cene hrane po vsem svetu zvišale še za 20 odstotkov, kar je neznosno zvišanje za že tako krhko prebivalstvo. Poleg tega bo kriza verjetno povzročila znatno zmanjšanje razpoložljivosti pšenice za šest zahodnoafriških držav, ki vsaj 30 odstotkov, v nekaterih primerih pa tudi več kot 50 odstotkov pšenice uvažajo iz Rusije in Ukrajine.

Drug verjeten učinek krize v Evropi je močan upad mednarodne pomoči Afriki. Številni donatorji so že navedli, da bi lahko zmanjšali financiranje Afrike. Danska je na primer napovedala, da bo preložila del svoje dvostranske razvojne pomoči Burkini Faso (50 odstotkov leta 2022) in Maliju (40 odstotkov leta 2022), saj bo financirala sprejem ljudi, ki so zapustili svoje domove v Ukrajini. "Konferenca o krizi v Sahelu, načrtovana za jutri, je edinstvena priložnost za mobilizacijo potrebne nujne pomoči v obliki hrane in za dokaz, da življenja ljudi v Afriki niso manj vredna od tistih v Evropi," pravi Assalama Dawalack Sidi.

"Ne bi smelo biti tekmovanja med humanitarnimi krizami," pravi Mamadou Diop, regionalni predstavnik organizacije Action Against Hunger. "Sahelska kriza je ena najhujših humanitarnih kriz v svetovnem merilu in hkrati ena najmanj financiranih. Bojimo se, da s preusmeritvijo humanitarnih proračunov v ukrajinsko krizo tvegamo, da bomo z odzivom na eno krizo drugo nevarno poslabšali." 

Humanitarne organizacije zato pozivajo vlade in donatorje, naj ne ponovijo neuspehov iz leta 2021, ko je bilo financiranih le 48 odstotkov načrtovanega humanitarnega odzivanja v zahodni Afriki. Pozivajo jih, naj takoj zapolnijo finančno vrzel v višini 3,6 milijarde evrov.