"Zelo verjetno je registrirana povečana umrljivost neposredna posledica ekstremne vročine. Podnebnim spremembam smo priča že nekaj let, vendar so spremembe, ki so se zgodile letos, ekstremne in izjemno vplivajo na vse žive organizme, tudi na človeka," pravi dr. Branimir K. Hackenberger, profesor na Univerzi v Osijeku, ki se ukvarja z modeliranjem vpliva podnebnih sprememb na populacije organizmov.
Po podatkih hrvaškega državnega statističnega urada je julija letos umrlo 4509 ljudi, v istem mesecu lani pa 3993. V zadnjih desetih letih je bila ta številka presežena le enkrat julija, in sicer julija 2015, poroča Jutarnji list.
Kot dodajajo, so bile letošnjega julija povprečne temperature zraka po podatkih državnega hidrometeorološkega zavoda za približno tri stopinje višje od običajnih.
"Strokovnjaki že deset let vedo, da smo prešli točko, s katere lahko človek vrne podnebne razmere na tiste, ki smo jih imeli pred 30, 40 leti. Vrnitev ni več mogoča, zdaj moramo ukrepati za upočasnitev podnebnih sprememb in iskati načine za prilagajanje takšnim razmeram v vseh vidikih življenja. Delovni čas, na primer, bo moral biti bolj podoben tistemu v Afriki, kjer delajo zgodaj zjutraj in zvečer," pravi Hackenberger.
Kot dodaja: "Stvar splošne biologije in fiziologije je, da organizmi, ki so vajeni letnih, tedenskih in dnevnih ritmov, ne prenesejo tako velikega in nenadnega dviga temperature. Ne bi me presenetilo, če bi bili drugi kazalniki, na primer število prometnih nesreč ali nesreč pri delu, slabši od povprečja. Ljudje ne morejo spati, so živčni, razdražljivi."
Specialist interne medicine dr. Ivan Gornik, predstojnik urgentnega oddelka KBC Zagreb, pa je izpostavil, da vsaka ekstremna okoljska situacija poveča zahteve za telo. To pomeni, da postane zelo otežena vsaka telesna aktivnost, tudi tista, ki v normalnih razmerah ne predstavlja težav, kot je hoja v trgovino ali varstvo vnukov. Potem je tukaj še dehidracija. Vse skupaj je težko že za zdrave, za ljudi z boleznimi pa je dovolj za usoden izid.
KOMENTARJI (160)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.