Za smrt 228 ljudi v Atlantiku ne bo odgovarjal nihče

Air France in Airbus sta trdila, da naj bi bila nesreča leta 2009 posledica napake pilota. Odvetniki družin žrtev pa so trdili, da sta se podjetji zavedali težav s Pitotovo cevjo pred strmoglavljenjem in da piloti niso bili usposobljeni za obvladovanje izrednih razmer na tako visoki nadmorski višini.

Zaslišanja v okviru postopka so bila osredotočena na vlogo okvare t. i. Pitotovih cevi, ki se uporabljajo za merjenje hitrosti letenja letal.

Podjetji, ki sta bili obtoženi nenamernega uboja, sta vseskozi zanikali odgovornost za nesrečo in zahtevali oprostitev. Tudi tožilstvo je v sklepnih besedah poudarilo, da ne more zahtevati obsodilne sodbe.

Čeprav so bile storjene "napake" in sta Air France in Airbus delno ravnala malomarno in neprevidno, pa "ni mogoče dokazati jasne vzročne povezave" med temi pomanjkljivostmi in letalsko nesrečo, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP nazadnje razsodilo sodišče.

Med branjem sodbe so sorodniki žrtev, ki so bili danes navzoči na sodišču, osupli vstali, nato pa spet sedli, poroča AFP.

Letalo Airbus A330 družbe Air France je 1. junija 2009 med neurjem izginilo z radarskih zaslonov na poti iz Ria de Janeira v Pariz. Strmoglavilo je v Atlantik, pri čemer je umrlo 216 potnikov in 12 članov posadke. Na krovu so bili ljudje 33 narodnosti, vključno z 72 Francozi in 58 Brazilci.

Pilota zmedlo napačno delovanje senzorjev hitrosti

Strmoglavljenje letala AF 447 se je v zgodovino zapisalo kot najsmrtonosnejša nesreča v zgodovini družbe Air France. Vzrok za strmoglavljenje je bil dolgo časa nejasen. Razbitine letala so iskali kar dve leti, šele maja 2011 pa so iz okoli 4000 metrov globine potegnili zadnja trupla in črno skrinjico. Preiskovalci so menili, da so nesrečo zakrivile napake pilota, ki pa ga je zmedlo napačno delovanje senzorjev hitrosti.

Zavlekla se je tudi pravna obravnava nesreče. Leta 2012 so francoske oblasti, pristojne za preiskave nesreč v civilnem letalstvu, v poročilu ugotovile, da je za nesrečo odgovoren splet tehničnih in človeških napak.

Po tem poročilu so preiskovalci naročili pripravo poročila strokovnjakov. Ti so v leta 2014 objavljenem poročilu ugotovili, da je za nesrečo odgovoren predvsem človeški faktor in da bi se ji lahko izognili, če bi posadka ustrezno ukrepala. Kot piše v poročilu, so se piloti letala neustrezno odzvali, ko je prišlo do motenj pri delovanju senzorjev za hitrost. Kritike so pri tem letele tudi na Air France, češ da piloti niso bili ustrezno izurjeni za ravnanje v primeru tovrstnih motenj.

Očitki o nezadostnem urjenju pilotov v primeru okvare

Tožilstvo je zaradi pomanjkanja ustreznega urjenja družbi Air France očitalo malomarnost. Menili so, da je letalska družba neposredno kriva za tragedijo, ker ni nudila zadostnega urjenja pilotom glede tega, kako naj se odzovejo v primeru okvare t. i. Pitotove cevi za merjenje hitrosti.

Sorodniki žrtev iz 34 držav so trdili tudi, da imajo dokaze, da so senzorji za hitrost ponoči zaledeneli in da je bil proizvajalec Airbus seznanjen z možnostjo tovrstne napake.

Preiskovalni sodniki so leta 2019 odločili, da se primer proti največjemu francoskemu prevozniku in vodilnemu evropskemu proizvajalcu letal opusti, saj da podjetjema ni mogoče pripisati krivde za nesrečo, ki naj bi bila posledica napake pilota.

Prizivno sodišče v Parizu pa je leta 2021 odločilo drugače in odredilo sojenje proti družbi Air France in Airbusu, ki pa se je zdaj torej končalo z oprostilno sodbo.