Po podatkih ameriških uradnikov naj bi bili odgovorni za napad na plinovoda Severni tok nasprotniki ruskega predsednika Vladimirja Putina. Skupino napadalcev so po njihovih besedah sestavljali ukrajinski ali ruski državljani ali pa kombinacija obeh. Uradniki so dodali, da v sabotažo ni bil vpleten noben ameriški ali britanski državljan.
Ameriški uradniki sicer niso navedli članov skupine napadalcev, niti tega, kdo je operacijo vodil in financiral. Skriti so ostali tudi narava obveščevalnih podatkov, način pridobivanja podatkov in ostale podrobnosti o dokazih, poroča The New York Times. Uradniki so priznali, da o napadu nimajo trdnih zaključkov. Dokazov o tem, da je bil v operacijo napada vpleten ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ali njegovi sodelavci, ni.
Vseeno so ameriški uradniki pustili odprto možnost, da je operacijo morda izvedla skupina, povezana z ukrajinsko vlado in njenimi varnostnimi službami. Ukrajinski vladni predstavniki in vojaške obveščevalne službe so odgovornost za napad zavrnile in dodale, da nimajo podatkov o tem, kdo je napad izvedel.
Nekateri uradniki sicer menijo, da imajo Ukrajina in njeni zavezniki najbolj logičen potencialni motiv za napad na plinovode. Ti namreč nasprotujejo projektu, ki so ga označili za grožnjo nacionalni varnosti – plinovod naj bi Rusiji namreč omogočil lažjo prodajo plina v Evropo.
Prvotna ugibanja Evrope in ZDA so se osredotočala na morebitno rusko krivdo, čeprav ni bilo jasno, kakšen motiv naj bi imela Rusija za sabotažo plinovodov. Slednji namreč za Moskvo predstavljajo pomemben vir prihodkov.
Plinovoda so septembra lani uničile podmorske eksplozije. Zaradi natančnosti izvedbe domnevne sabotaže so evropski uradniki ugibali, da je uničenje plinovodov najverjetneje sponzorirala država. Po pregledu novih informacij zdaj ameriški uradniki pravijo, da so eksploziv najverjetneje podtaknili izkušeni potapljači, ki niso delali za vojaške ali obveščevalne službe. Možno pa je, da so bili storilci v preteklosti deležni specializiranega vladnega usposabljanja.
Ameriški uradniki, ki so so bili seznanjeni z obveščevalnimi podatki, imajo različne poglede na to, kakšno težo pripisati novim informacijam. Kljub temu se strinjajo o tem, da so novi podatki pomembna sled, ki jim je vlila upanje za to, da bodo ameriške obveščevalne agencije in njihovi evropski partnerji lahko pridobili nove informacije, ki bodo končno lahko pripeljale do trdnih zaključkov.
Ugotovitve, ki bi krivdo za uničenje plinovodov pripisale Kijevu ali ukrajinskim pooblaščencem, bi v Evropi sicer lahko sprožile konflikte. Zahod pa bi težje ohranil enoten pogled za podporo Ukrajini.
Sabotaže na plinovod so napadalci izvedli lanskega septembra. Seizmologi so takrat zaznali dve močni podvodni eksploziji. Prvo so zabeležili zgodaj zjutraj jugovzhodno od danskega otoka Bornholm, druga (močnejša) eksplozija severovzhodno od otoka pa je bila enakovredna potresu z magnitudo 2,3, je pojasnil Bjorn Lund, direktor švedske seizmične mreže.
Seizmolog s švedske univerze v Uppsali pa je dodal, da je bila ena od eksplozij v bližini plinovoda enakovredna eksploziji več kot 100 kilogramov dinamita.
Severni tok 1 in 2 s po dvema cevema je zgradil ruski Gazprom, da bi pod Baltskim morjem v Nemčijo prečrpal 110 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina na leto. Tri cevi so v septembrskih eksplozijah počile, ena od cevi Severnega toka 2 pa ostaja nedotaknjena. Vendar Severni tok 2 zaradi ruske invazije na Ukrajino nikoli niti ni pričel z optimalnim obratovanjem.
Gazprom naj bi sedaj menil, da je poškodovane cevi tehnično mogoče popraviti, vendar sta dva neimenovana vira, ki sta seznanjena z dogajanjem, za Reuters dejala, da Moskva ne vidi možnosti, da bi se odnosi z Zahodom v bližnji prihodnosti izboljšali do te mere, da bi potrebovali plinovode.
Eden od ruskih virov je celo dejal, da je Rusija projekt Severni tok že 'pokopala', medtem ko sta druga dva vira dejala, da načrtov za popravilo ni, jih bodo pa vsaj ohranili za morebitno ponovno vzpostavitev v prihodnosti.
Po nekaterih ocenah naj bi škoda za popravilo plinovodov sicer stala okoli 480 milijonov evrov.
KOMENTARJI (294)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.