Za predsedniški stolček se poteguje šest kandidatov, v ospredju le dva

Na ameriških volitvah sta v ospredju pogosto le dve stranki. Mediji večino svoje pozornosti namenjajo kandidatoma iz republikanske in demokratske stranke. Letos sta to Donald Trump in Kamala Harris. Medijski prostor je močno omejen in ne omogoča podobne izpostavljenosti manjših in neodvisnih kandidatov, ki nimajo enakega vpliva ali denarja za financiranje velikih kampanj. 

Večina Američanov je tudi (upravičeno) prepričana, da ima le kandidat ene izmed dveh glavnih strank realne možnosti za zmago, kar dodatno spodkopava prizadevanja drugih. Toda preden skušamo odgovoriti na vprašanje, kakšne so v resnici njihove možnosti, poglejmo, kdo so in za kaj se zavzemajo. 

Jill Stein (Zelena stranka)

74-letna zdravnica in aktivistka že tretjič kandidira na ameriških volitvah. Prvič se je za mesto predsednice ZDA kot kandidatka zelenih potegovala že leta 2012 (prejela je manj kot 0,5 odstotka glasov) in nato še 2016 (prejela je okoli odstotek glasov). Lani novembra je napovedala svojo vnovično kandidaturo, Zelena stranka pa jo je kot svojo kandidatko potrdila avgusta letos. 

Rojena je v Chicagu, v judovski družini, živi pa v Lexingtonu v zvezni državi Massachusetts. Leta 1973 je diplomirala z odliko iz psihologije, sociologije in antropologije na univerzi Harvard. Nato je študij nadaljevala na Harvard Medical School, kjer je diplomirala leta 1979. Po študiju se je zaposlila v Bostonu, kjer je 25 let delala kot zdravnica interne medicine, poleg tega pa je bila tudi profesorica interne medicine na Harvard Medical School. Ko je med delom s pacienti opazila, da mnoge njihove težave izvirajo iz okoljskega onesnaženja, je postala okoljska aktivistka. V preteklosti se je med drugim udeležila protestov proti elektrarnam na premog in zaplenjanju domov. V zadnjem času pa je oster kritik neomajne ameriške podpore Izraelu. 

Steinova se zavzema za progresivno politiko, ki vključuje univerzalno zdravstveno zavarovanje, prehod na obnovljive vire energije, konec ameriških vojaških intervencij in odpravo študentskega dolga. Njena vizija temelji na zeleni novi politiki, ki združuje okoljsko trajnost in socialno pravičnost.

74-letnica velja za najmočnejšo neodvisno predsedniško kandidatko levice, ki bi lahko 'odžrla' glasove predvsem demokratski kandidatki. V svoji trenutni kampanji Steinova demokrate obtožuje, da so večkrat izdali svoje obljube, ki so jih dali delavcem, mladim in za podnebje, medtem ko republikanci takšnih obljub niti ne dajejo. Sama zagovarja bolj ambiciozno podnebno politiko, s katero bi ZDA hitreje dosegle cilj ničelnih izpustov CO2. Zavzema se za zajamčeno brezplačno javno izobraževanje od vrtca do fakultete. Steinova je tudi dejala, da bo odpisala vse zdravstvene dolgove ter podvojila število sodnikov vrhovnega sodišča in njihove mandate omejila na 18 let. Poleg tega meni, da bi morale ZDA umakniti neomajno podporo Izraelu in Ukrajini. 

Sredi oktobra je nagovarjala volivce v Michiganu, eni od sedmih zveznih držav, ki bi lahko odločile volilni izid. Michigan ima veliko arabsko-ameriško skupnost, ki je v zadnjem letu pogosto kritizirala ameriško podporo izraelskemu genocidu v Gazi. "Nismo v položaju, da bi osvojili Belo hišo. Vendar imamo resnično priložnost, da dobimo nekaj zgodovinskega. Kamali Harris bi lahko odvzeli zvezno državo Michigan. In ankete kažejo, da Harrisova najverjetneje ne more zmagati na volitvah brez Michigana," je na političnem zborovanju v Dearbornu v tej zvezni državi dejala Steinova podpornica Kshama Sawant. 

Nekateri analitiki ji napovedujejo več milijonov glasov, predvsem od običajnih ljudi, ki so naveličani tako demokratov kot republikancev. Steinova bo sicer prikazana na glasovnicah v 36 zveznih državah, medtem ko bodo v dveh volivci lahko na glasovnico dopisali njeno ime.

Kaj so njene prioritete, kaže tudi izbira podpredsedniškega kandidata. To je profesor zgodovine Butch Ware, specializiran za zgodovino imperializma, kolonializma, genocida in revolucije. V zadnjih letih je glasno opozarjal na krivice, kot je umor Georgea Floyda leta 2020 in aktualno dogajanje v Gazi. 

Chase Oliver (Libertarna stranka)

39-letni Oliver je kandidat tretje največje politične stranke v ZDA, Libertarne stranke. Pred dvema letoma se je potegoval za senatorsko mesto v zvezni državi Georgia. Svojo kandidaturo na letošnjih predsedniških volitvah je naznanil že aprila lani. Stranka pa ga je uradno potrdila kot kandidata maja letos po sedmih krogih glasovanja na strankarski konvenciji. 

Rodil se je v Nashvillu v zvezni državi Tennessee, živi pa v Atlanti v Georgii. Oliver je svojo profesionalno kariero začel v gostinstvu, od leta 2020 pa je delal v multinacionalki na področju pomorske trgovine. Svojo politično kariero je začel kot aktivist, med drugim je nasprotoval vojni v Iraku. Libertarni stranki se je pridružil leta 2010. 

Zase pravi, da živi življenje običajnega Američana. "Razumem, kako je iti v trgovino z enako vsoto denarja, s katero pa lahko vse manj napolniš nakupovalni voziček," je dejal za BBC Americast. 

V svoji kampanji se zavzema za uravnoteženje proračuna, prenehanje vojaške podpore Izraelu in Ukrajini, umik iz vseh tujih konfliktov in zaprtje vseh ameriških vojaških baz v tujini ter odpravo smrtne kazni. Med drugim poziva k poenostavitvi poti do ameriškega državljanstva za priseljence in razširitvi delovnih vizumov. Prav tako podpira dekriminalizacijo uporabe marihuane in pomilostitev vseh nenasilnih prestopnikov zaradi drog. Prepričan je, da imajo volivci dovolj izbiranja manjšega zla. Libertarci podpirajo majhno administracijo in individualne svoboščine, republikancem pa običajno odtegnejo do tri odstotke glasov. 

Oliver bo sicer prikazan na glasovnicah v 47 zveznih državah, v eni zvezni državi pa bodo lahko njegovo ime volivci dopisali. 

Njegov podpredsedniški kandidat je Mike ter Maat, upokojeni policist in ekonomist, ki je delal v administraciji Georgea H. W. Busha. Ter Maat je sprva bil tudi sam kandidat za predsedniško nominacijo, a na konvenciji stranke ni bil izglasovan, tako da se je pridružil Oliverju kot njegov podpredsedniški kandidat. 

Cornel West (neodvisni kandidat)

71-letni politični aktivist, filozof in akademik je svojo predsedniško kandidaturo napovedal junija lani. Najprej je nameraval kandidirati pod okriljem Ljudske stranke, nato se je dogovarjal z Zeleno stranko, na koncu pa je povsem opustil strankarski postopek in kandidiral kot neodvisni kandidat. Prepričan je, da si ljudje želijo dobre politike in ne strankarske politike. V videoposnetku, ki je bil objavljen junija 2023, je dejal, da kandidira kot neodvisni kandidat, ker da nobena politična stranka ne želi povedati resnice o Wall Streetu, Ukrajini, Pentagonu in tehnoloških velikanih. 

West se je rodil v Tulsi v Oklahomi, živi pa v Princetonu v zvezni državi New Jersey. Leta 1973 je z odliko diplomiral iz filozofije na univerzi Harvard, nato je leta 1980 doktoriral na univerzi Princeton. West je priznan mislec in akademik, ki se je skozi leta uveljavil kot eden vodilnih intelektualcev na področjih rasne pravičnosti, družbene kritike in politične filozofije. Med drugim je delal kot profesor na teološki šoli Union Theological Seminary, predaval pa je tudi na univerzah Yale, Princeton in Harvard.

Tako kot Steinova in Oliver si tudi West prizadeva, da bi pritegnil progresivne volivce, ki so razočarani nad demokrati. Obljublja odpravo revščine in rešitev stanovanjske krize. Med njegovimi predvolilnimi obljubami je, da bi kot predsednik pritisnil na Izrael, da pristane na trajno prekinitev ognja v Gazi in umik s palestinskega ozemlja. Prav tako bi prekinil vso pomoč Ukrajini in si prizadeval za ukinitev Nata. Poleg tega bi uvedel brezplačno zdravstveno varstvo za vse prebivalce ZDA. 

Njegovo ime bo sicer prikazano na glasovnicah v 15 zveznih državah, v petih zveznih državah pa bodo lahko njegovo ime volivci dopisali. 

Za svojo podpredsednico si je West izbral Melino Abdullah, profesorico na kalifornijski državni univerzi, kjer je bila tudi vodja oddelka za pan-afriške študije. Aktivna je tudi v gibanju Black Lives Matter. Računata predvsem na podporo pri nezadovoljnih demokratskih volivcih, ki nasprotujejo Bidnovi podpori izraelski vojaški operaciji v Gazi. 

Randall Terry (Konservativna ustavna stranka)

65-letni aktivist in pisatelj je bil izbran za predsedniškega kandidata Konservativne ustavne stranke, ki jo volijo predvsem verni volivci. Svojo kandidaturo je napovedal marca letos, le mesec dni pozneje pa ga je stranka potrdila kot kandidata. Skozi leta se je večkrat politično angažiral in kandidiral za različne funkcije. Med drugim je že leta 2012 kandidiral za predsednika ZDA. 

Rodil se je v New Yorku, živi pa v Romneyju v zvezni državi West Virginia. Leta 1981 je diplomiral na Elim Bible Institute, nato pa še na Empire State College in univerzi Norwich. Ameriški javnosti je najbolj znan po svojem strastnem nasprotovanju splavu, saj je ustanovil organizacijo proti splavu (Operation Rescue). Organizacija, ki jo je Terry vodil do leta 1991, je postala znana po svojih blokadah vhodov v klinike za splav. Aretiran je bil več kot 40-krat, med drugim tudi zaradi kršitve odredbe o prepovedi vstopa na Univerzo Notre Dame, kjer je protestiral proti obisku predsednika Baracka Obame.

Terry je konservativen kristjan in zagovornik tradicionalnih družinskih vrednot, njegova kampanja pa se osredotoča na družbena vprašanja, kot so pravice nerojenih otrok in verska svoboda. Njegove stališča so polarizirajoča, z močno podporo med konservativnimi volivci. Ameriško javnost v zadnjih tednih razburja z grafičnimi predvolilnimi oglasi, v katerih med drugim znane osebnosti primerja z nacističnimi voditelji in kritizira Američane, ki podpirajo pravico do splava, v oglasu pa se pojavijo zelo nazorni posnetki splavljenih zarodkov. 

The New York Times je poročal, da so nekateri donatorji in operativci Demokratske stranke Terryju pomagali, da je prišel na glasovnice in pri promociji njegove kampanje med volivci, ki so proti splavu. S tem naj bi pomagali Harrisovi, saj bi Terry lahko Trumpu odnesel nekaj glasov. 

Njegovo ime bo prikazano na glasovnicah 12 zveznih držav. Njegov podpredsednik je Stephen Broden, temnopolti pastor iz Dallasa v Teksasu. 

Kakšne so njihove možnosti?

Neodvisni kandidati in kandidati manjših strank praviloma ne morejo organizirati velikih zborovanj, njihova imena ne bodo na glasovnicah v vseh zveznih državah, ameriški volivci pa preko medijev še največ izvedo o stališčih vodilnih dveh kandidatov. To pomeni, da so njihove možnosti za zmago na predsedniških volitvah v ZDA praktično ničelne. Kljub temu pa njihove kandidature niso povsem brez vpliva. 

Glede na to, da nekateri kandidati, kot je Jill Stein, lahko pritegnejo veliko volivcev, ima to lahko tudi pomembne posledice na končni izid ameriških volitev. S tem, ko bodo Američani dali svoj glas tretjemu kandidatu, lahko odtegnejo glasove glavnima kandidatoma. V državah, kjer so volivci precej neodločeni, lahko prisotnost tretjega močnega kandidata premakne ravnovesje v prid enega ali drugega kandidata, še posebej v nekaterih ključnih državah. 

Poleg tega pa bi, če bi denimo Jill Stein na volitvah prejela najmanj pet odstotkov glasov, Zelena stranka postala upravičena do financiranja iz državne blagajne na naslednjih volitvah. Močna podpora tretjemu kandidatu, ki se glasno zavzema za določeno temo, pa nenazadnje lahko vpliva na prihodnjo politiko izvoljenega kandidata do te teme, če bo želel na svojo stran pritegniti tudi te volivce.