Za množičen pogin rib ob španski obali krive tudi prašičje farme

Preiskava Lighthouse reports in novinarjev elDiario.es in La Marea je pokazala, kako je intenzivna prašičereja prispevala k eni najhujših ekoloških katastrof v Španiji. Poleti, potem ko je na obale Mar Menorja dan za dnem naplavljalo poginule ribe, so lokalne oblasti prepovedale uporabo gnojil v bližini 1,5 kilometra od lagune in s to prepovedjo že namignile, da so za stanje v morju kriva bližnja kmetijska zemljišča.

 Vlada pa je s prstom pokazala prav na lokalne oblasti, ki naj bi kmetijske površine premalo nadzirale. Takrat nihče od pristojnih ni omenjal prašičjih farm, ki so v zadnjem desetletju na tem območju v porastu. 

Raziskovanja so se z droni in satelitskimi posnetki območja lotili španski novinarji. Preiskave so pokazale, da so kmetje prašičje fekalije razlivali po zemljiščih ali jih zakopali v tla. Odpadke bi sicer morali skladiščiti v zaprtih vodotesnih bazenih. Nadzore nad prašičjimi farmami na območju Mar Menorja je leta 2019 izvajalo okoljsko ministrstvo, pod lupo so vzeli 10 odstotkov bazenov za gnojevko. Nadzor je v 90 odstotkih pokazal nepravilnosti. Odpadki so uhajali neposredno v tla in tako povzročali onesnaženje, kljub temu pa oblasti ne reagirajo. "Kot da prašičereji oproščamo nepravilnosti," je za The Guardian komentirala María Giménez Casalduero, nekdanja profesorica na Univerzi Murcia. Lokalne oblasti se takrat z ugotovitvami nadzora ministrstva niso strinjale. 

Lani so v Španiji zaklali več kot 56 milijonov prašičev, kar je 3 milijone več kot preteklo leto. Španija bi lahko v izvozu prehitela Nemčijo, ki je vodilna v oskrbi s svinjino. Skoraj polovica povpraševanja po izdelkih iz španske svinjine je prišla iz Kitajske, ki je zaradi izbruha prašičje afriške kuge izgubila 40 odstotkov prašičev. Okoljevarstveniki se sprašujejo, do katere meje bo prašičja industrija uničevala naravne vire in okolje za zadovoljitev mednarodnega trga.