Z zavezami COP26 bi lahko segrevanje ozračja omejili na do dve stopinji Celzija

Zaveze glede izpustov toplogrednih plinov, ki so jih svetovni voditelji sprejeli na podnebni konferenci COP26 v Glasgowu, prvič dajejo upanje, da bi lahko svet dosegel cilje podnebne konference in segrevanje ozračja omejil na največ dve stopinji Celzija do konca stoletja, pravijo raziskovalci z Univerze v Melbournu. 

Če se bodo države teh zavez držale in jih izpolnile, potem se bo povprečna globalna temperatura po izračunih dvignila le za okoli 1,9 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. To bo sicer manj od zgornje še dopustne meje dveh stopinj Celzija, vendar več od spodnje zaželene meje 1,5 stopinje Celzija, ki smo si jo zastavili v pariškem podnebnem dogovoru. 

Zaveze Indije vlivajo upanje

K temu dokaj optimističnemu scenariju so največ pripomogle zaveze Indije, tretje največje onesnaževalke na svetu, in Kitajske, največje onesnaževalke na svetu, ki se podnebne konference sicer ni udeležila. Indijski premier Narendra Modi je namreč v ponedeljek napovedal, da bo Indija postala podnebno nevtralna do leta 2070. Največja svetovna onesnaževalka Kitajska pa je pred podnebno konferenco sporočila, da cilja na neto ničelne izpuste do leta 2060.

Modi je med drugim napovedal tudi, da bo Indija povečala ciljne inštalirane kapacitete za pridobivanje energije iz nefosilnih virov, zlasti sonca, na 500 gigavatov do leta 2030. Hkrati bo država do tega leta polovico svojih potreb po energiji pokrila z obnovljivimi viri. Ogljična intenzivnost indijskega gospodarstva – obseg izpustov glede na bruto domači proizvod – se bo tako do leta 2030 zmanjšala za 45 odstotkov, je napovedal Modi. Dosedanji cilj je bil 35 odstotkov.

Profesor podnebne znanosti z Univerze v Melbournu Malte Meinshausen, ki je tudi avtor zadnjega poročila, je dejal, da so prav zadnje zaveze Indije in Kitajske glede njihovih ciljev do leta 2030, pa tudi zaveza Indije, da bo dosegla neto ničelne izpuste do 2070, povzročile pomemben premik v njihovih projekcijah globalnega segrevanja.

Doseganje ciljev odvisno predvsem od finančne pomoči

Poudaril je, da je to prvič, da skupne zaveze in verjetne poti za zmanjšanje izpustov več kot 190 držav omogočajo več kot 50-odstotno možnost za doseganje cilja, omejitve segrevanja ozračja na največ dve stopinji Celzija. 

Toda znanstveniki opozarjajo, da je doseganje tega cilja močno odvisno od tega, ali se bodo države res držale začrtanih poti, in tudi od finančne pomoči državam v razvoju. Za zeleni prehod namreč potrebujejo precejšnjo finančno injekcijo. 

Nekateri udeleženci podnebne konference so kritizirali cilj, da bo Indija dosegla neto ničelne izpuste do leta 2070, češ da je premalo ambiciozen in da so od tako velike države (in onesnaževalke) pričakovali več. Razvite države so si namreč zastavile cilj, da bodo neto ničelne izpuste dosegle najmanj do leta 2050. Države v razvoju pa naj bi to dosegle do leta 2060. 

Predsednik podnebne konference COP26 Alok Sharma je dejal, da nove zaveze predstavljajo pomemben napredek, vendar pa je treba na tej podnebni konferenci storiti še več, da se bomo približali cilju 1,5 stopinje Celzija. Izpostavil je, da še vedno niso dosegli cilja, da bi prepolovili globalne izpuste do leta 2030. To je eden od izzivov, ki jih bodo skušali rešiti do konca konference. "Moramo razmišljati, kako bomo zaprli to luknjo, to je največji izziv te konference. Ampak nikogar nisem slišala reči, da si ne želijo doseči cilja 1,5 stopinje Celzija," je dejala Patricia Espinosa, vodja sekretariata Združenih narodov za podnebne spremembe.

Če želi svet doseči cilj 1,5 stopinje Celzija, bi morali do leta 2030 globalne izpuste zmanjšati za okoli 45 odstotkov v primerjavi z nivoji iz leta 2010, vendar pa države tega cilja ne bodo dosegle.

Za mejo 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja namreč znanstveniki menijo, da je še varna. Če bi jo prekoračili, pa bi to pomenilo, da bi nekateri vplivi podnebnih sprememb postali nepovrnljivi. Zaradi dviga morske gladine bi lahko bili denimo poplavljeni nekateri otoki, vse več bo tudi ekstremnih vremenskih pojavov po svetu.