'Z omejitvijo prihodkov proizvajalcev elektrike bi lahko pridobili 120 milijard evrov'

"Z zmanjšanjem porabe v urah, ko je ta največja, bodo zaloge trajale dlje, znižale pa se bodo tudi cene. Zato predlagamo ukrepe za države članice, kako naj zmanjšajo porabo," je Ursula von der Leyen povedala v nagovoru o stanju v EU v Evropskem parlamentu. Glede na predlog uredbe, ki ga je pridobila STA, komisija predlaga obvezno zmanjšanje porabe elektrike za pet odstotkov v času največje porabe. Gre za najmanj deset odstotkov ur v mesecu, ko je pričakovati najvišje cene elektrike. Uredba obenem vsebuje tudi zmanjšanje splošne porabe elektrike za deset odstotkov glede na povprečno porabo med 1. novembrom in 31. marcem v zadnjih petih letih.

Vendar pa je potrebna tudi podpora malim in srednjim podjetjem ter potrošnikom, je povedala predsednica komisije. Članice EU po njenih besedah za pomoč ranljivim prebivalcem namenjajo že milijarde evrov, vendar pa to ne bo dovolj. Zato komisija predlaga omejitev prihodkov za podjetja, ki elektriko proizvajajo s tehnologijami, cenejšimi od plina. "V teh časih ni prav, da se prejema izjemne rekordne dobičke in ima koristi od vojne na hrbtih potrošnikov," je poudarila predsednica Evropske komisije. Sredstva iz tega ukrepa bodo namenjena pomoči odjemalcem pri soočanju z visokimi cenami elektrike.

Predlog komisije predvideva omejitev prihodkov podjetij na največ 180 evrov na megavatno uro proizvedene elektrike. To bo veljalo za tržne prihodke proizvajalcev, ki uporabljajo vetrno, sončno, jedrsko ali geotermalno energijo. Enako bo veljalo za podjetja, ki uporabljajo biomaso, pri čemer je biometan izvzet, odpadke, lignit, surovo nafto ali naftne derivate.

K soočanju s težavami morajo po mnenju predsednice komisije prispevati tudi podjetja, ki delujejo v naftnem, plinskem in premogovnem sektorju ter imajo prav tako velike dobičke. Predlog predvideva, da bo t. i. solidarnostni prispevek teh podjetij izračunan na podlagi povprečja obdavčljivih dobičkov v obdobju 2019–2021. Če bo dobiček v letu 2022 za 20 odstotkov večji od tega povprečja, bo davek znašal najmanj 33 odstotkov, predlaga komisija. To so po besedah predsednice komisije izredni in začasni ukrepi, ki jih pripravlja komisija, med njimi pa je tudi cenovna kapica za plin. Da gre za časovno omejene ukrepe, je ponovila tudi v odzivu na razpravo poslancev Evropskega parlamenta.

Skupaj bi iz obeh ukrepov po izračunih komisije pridobili več kot 120 milijard evrov. 117 milijard iz omejitve prihodkov za podjetja, ki proizvajajo elektriko s cenejšimi tehnologijami, še 25 milijard pa iz solidarnostnega prispevka.

Komisija obenem pripravlja ukrepe za olajšanje likvidnostnih težav, ki jih imajo energetska podjetja zaradi velikih nihanj cen elektrike. Skupaj s tržnimi regulatorji dela na dopolnitvi pravil glede likvidnostnih sredstev, ki jih morajo podjetja zagotavljati dobaviteljem v času, ko cene nihajo. Med ukrepi, ki jih pripravljajo, bodo po besedah predsednice komisije tudi takšni za omejitev dnevnega nihanja cen.

Oktobra pa bo komisija dopolnila začasni okvir pravil glede državnih pomoči, kar bo nacionalnim oblastem omogočalo, da bodo podjetjem zagotavljale državna poroštva. Teh ukrepov za pomoč pri soočanju z likvidnostnimi težavami tako še ni v tokratnem predlogu komisije. Vključeni niso niti samodejni zaščitni sistemi, katerih namen bi bil preprečiti visoko nihanje cen. Za slednje se močno zavzema Slovenija.

Von der Leynova je v govoru napovedala tudi celovito reformo trga elektrike, saj ta ne deluje več. "Prevladujoč vpliv plina moramo ločiti od cene elektrike," je poudarila. Na področju energetskih vprašanj je izpostavila še pomen vodika. Napovedala je pobudo za vzpostavitev "evropske vodikove banke", ki bo omogočila za tri milijarde evrov investicij v gradnjo trga z vodikom. "Vodik bi lahko za Evropo spremenil pravila igre," je poudarila predsednica komisije.

Odziv evropskega poslanca Matjaža Nemca: Pozdravljam korenito reformo trga plina in elektrike

Kot so sporočili iz pisarne Nemca, je nagovor von der Leyenove dodobra osvetlil izzive Evropske unije, a sedaj pričakujejo, da se bo napoved v naslednjih tednih realizirala v konkretne, predvsem pa skupne ukrepe vseh držav članic EU, brez izjem. 

"Nujno se mi zdi tudi, da je predsednica napovedala boj proti 'vojnemu dobičkarstvu', vse bolj se namreč kaže, da enormni porasti cen niso zgolj posledica pretresov na trgu zaradi vojne v Ukrajini, temveč se slednjo želi tudi izkoristiti za priročen alibi lažne nujnosti visokih cen hrane, pa energentov in električne energije," meni Nemec, ki pozdravlja napoved glede samostojnega oblikovanja cene elektrike, brez vezanosti na plin in korenito reformo trga plina in elektrike.

Evropski parlament za spodbujanje uporabe obnovljivih virov in varčevanje z energijo

V predlogu so opredeljeni cilji za sektorje, kot so promet, stavbe ter daljinsko ogrevanje in hlajenje. V prometnem sektorju bi morala uporaba obnovljivih virov energije privesti do 16-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov z uporabo višjih deležev naprednih biogoriv in ambicioznejših kvot za obnovljiva goriva nebiološkega izvora, kot je vodik.

Poslanci so sprejeli tudi predloge sprememb, ki zahtevajo, da se večina lesnih biomasnih goriv ne šteje za obnovljivo energijo, razen če je les pridobljen z ukrepi za preprečevanje požarov v naravi ali pridobljen iz gozdov, ki so jih prizadele naravne nesreče, škodljivci ali bolezni.

Poslanci so v ločenem glasovanju podprli tudi revizijo direktive o energetski učinkovitosti, ki določa cilje varčevanja z energijo tako v primarni kot končni porabi energije v EU.

Cilj EU za zmanjšanje porabe končne in primarne energije so dvignili, tako da morajo države članice skupaj zagotoviti, da se poraba končne energije zmanjša za vsaj 40 odstotkov do leta 2030 in 42,5 odstotka v porabi primarne energije v primerjavi s projekcijami iz leta 2007. Države članice bi morale določiti zavezujoče nacionalne prispevke za doseganje teh ciljev.

Predlog je podprlo 469 poslancev, proti jih je bilo 93, 82 poslancev se je glasovanja vzdržalo, so še navedli v sporočilu parlamenta.

Pri obeh podprtih predlogih gre za revizijo direktiv v okviru zakonodajnega svežnja Pripravljeni na 55 za doseganje cilja EU o vsaj 55-odstotnem zmanjšanju toplogrednih plinov do leta 2030. Evropski parlament in češko predsedstvo Sveta EU bosta sedaj začela pogajanja o obeh predlogih. Ministri držav članic EU so svoja stališča za pogajanja sprejeli junija.