V obvestilu obveščevalnih služb Europol opozarja na porast nasilnih spletnih skupnosti, namenjenih resnemu škodovanju otrok. Tovrstni spletni kulti prek digitalnih platform normalizirajo skrajno kruta dejanja, izsiljujejo žrtve in radikalizirajo posameznike v izvajanje dejanj nasilnega ekstremizma. Te spletne skupine so med seboj povezane in tvorijo mrežo, ki novači tako storilce kot žrtve.
Vsebine, ki jih delijo pripadniki skupin so izjemno nasilne - od zažiganja in mučenja živali do gradiva za spolno izkoriščanje otrok (CSAM) in prikaz umorov. Širjenje ekstremnih vsebin služi kot temelj za desenzibilizacijo ranljivih oseb ter na ta način pripraviti žrtve na prihodnje nasilje. Hierarhija skupnosti temelji na količini deljene vsebine, pri čemer si najboljši ustvarjalci zaslužijo višje uvrstitve. Skupine med seboj celo tekmujejo v tem, katera bo ustvarjala bolj nasilno vsebino.
Kot navaja Europol, skupine delujejo podobno kot spletni kulti. Glavna tarča tovrstnih skupin so mladoletniki in ranljive mlade osebe, s katerimi nato lažje manipulirajo. Pogostejše žrtve so tako mladoletniki med 8. in 17. letom starosti, še posebej LGBTIQ+ osebe, rasne manjšine in osebe, ki se spopadajo s težavami v duševnem zdravju. V nekaterih primerih se storilci celo infiltrirajo v spletne skupnosti za samopomoč.
'Ko se mladoletniki ujamejo v mrežo plenilcev, postanejo še bolj ranljivi'
Da žrtve zvabijo v svoje kremplje pa kriminalci uporabljajo različne manipulativne taktike. Na začetku storilci o svoji žrtvi zbirajo informacije, pri tem pa se poslužujejo med zbiranjem osebnih podatkov o svojih žrtvah pogosto uporabljajo tehnike t. i. ljubezenskega bombardiranja ("love bombing") – izražajo zaskrbljenost nad težavami posameznikov, izkazujejo razumevanje in prijaznost ter na tak način pridobijo zaupanje mladoletnikov. Z informacijami, ki jih nato zberejo, pa kasneje mladoletnike silijo v produkcijo spolnih vsebin in izvrševanje nasilnih dejanj.
"Ko se mladoletniki ujamejo v mrežo plenilcev, postanejo še bolj ranljivi," opozarja Europol, ki poudarja, da je odkrivanje teh kaznivih dejanj ključnega pomena. Storilci namreč žrtev ne silijo le k ustvarjanju spolnih vsebin, pogoste so tudi manipulacije k samopoškodovanju, škodovanju drugim ali celo izvajanju umorov.
Storilci žrtve identificirajo in jih nato "napadejo" na spletnih igralnih platformah, storitvah za pretakanje in na družbenih omrežjih. "Digitalne platforme danes omogočajo globalno komunikacijo. Nasilni storilci širijo škodljive ideologije, ki pogosto ciljajo na našo mladino. Ta omrežja radikalizirajo ume in jih spodbujajo k vnašanju nasilja v resnični svet," je dejala izvršna direktorica Europola Catherine De Bolle.
Prvo obrambno linijo tako predstavlja že zavedanje nevarnosti, ki jo predstavlja splet: "Družine, vzgojitelji in skupnosti morajo ostati pozorni in mlade opremiti z veščinami kritičnega mišljenja, da se lahko uprejo spletni manipulaciji."
Nujno pa je tudi mednarodno sodelovanje – izmenjava obveščevalnih podatkov – in pozivanje storilcev k odgovornosti, še dodaja De Bollejeva.
Odrasli naj pri mladostnikih pazijo na to, ali otrok skriva svojo spletno dejavnost, se umik in izolira od skupnosti, izraža čustveno stisko, izraža zanimanje za škodljive vsebine, pozorni naj bodo tudi na spremembo jezika ali uporabljenih simbolov, prikrivanje telesnih znakov poškodb.
Posebej pa naj bodo pozorni, če pri mladostniku zaznajo nenavadno dejavnost na spletnih platformah, interakcijo z neznanimi stiki, šifrirano komunikacijo ali da je izpostavljen zaskrbljujočim vsebinam.
KOMENTARJI (38)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.