Srbe razjezil avtobus nogometašev iz Vukovarja

Hrvaški nogometni klub HNK Vukovar 1991 je dobil Čazmatransov avtobus, s katerim se bodo igralci vozili na gostovanja. Vozilo z vukovarskimi registrskimi tablicami je črne barve, na levi strani ima sliko klubskega dresa, na desni pa rdeče-beli kockasti grb kluba in velik napis njegovega imena. Toda srbske medije je razbesnel zadnji del avtobusa. Tam namreč stoji napis "Herojev se ne pozabi nikoli", pod njim pa sta podobi dveh mož, ki sta med hrvaško domovinsko vojno leta 1991 branila mesto ob Donavi tik ob meji s Srbijo.  

Srbski mediji so bili po objavi fotografij avtobusa na strani omenjenega kluba na Facebooku, ki so jih navdušeno povzeli tudi hrvaški mediji, ogorčeni. "Škandal v Vukovarju pretresa nekdanjo Jugoslavijo: Nogometni klub Vukovar promoviral klubski avtobus z vojnimi motivi," so pri Kurirju zapisali z velikimi črkami. Za podoben naslov sta se odločil tudi Alo in Telegraf, pri portalu Novosti pa so zapisal: "Vas ni nič sram, Hrvati? Velik škandal v Vukovarju! Šport kaj takega ne pomni," so se razburili.

V člankih so spomnili na Operacijo Nevihta iz leta 1995, ki jo na Hrvaškem obeležujejo kot dan zmage in domovinske hvaležnosti, v Srbiji pa kot dan spomina na žrtve in pregnane Srbe. Kurir je navedel, da je bilo med Nevihto iz Hrvaške pregnanih 250.000 tisoč Srbov.

Zavrnil zaščitni jopič in umrl

Blago Zadro in Jean-Michel Nicholier dneva zmage sicer nista dočakala. Zadro, ki je bil eden najbolj znanih poveljnikov obrambe Vukovarja, je umrl 16. oktobra 1991. Ta dan je izrekel svoj znameniti stavek: "Sin, tudi moji vojaki ne nosijo neprebojnega jopiča, ne bom ga niti jaz." Čez nekaj ur ga je na ulici pokosil rafal.

Za Hrvate predstavlja enega največjh junakov domovinske vojne in mesta na vzhodu Slavonije. Soborci se spominjajo, da je po njegovi smrti vse krenilo navzdol, morala med vojaki je začela pešati, pa tudi sicer se je mesto znašlo v nemogočem položaju in odrezano od preostalega dela Hrvaške. Po treh mesecih obleganja je Vukovar 18. novembra 1991 padel v roke Jugoslovanske ljudske armade (JLA) in srbskih paravojaških enot.

Po zasedbi mesta so vojaki iz bolnišnice odpeljali 260 ranjencev, hrvaških vojakov in zdravstvenih delavcev. Ubili so jih na Ovčari, osamljeni planoti v bližini mesta, kjer so čez nekaj let nato našli množično grobišče s posmrtnimi ostanki, ki so pripadali več kot 200 ljudem. Tam se je vsaka sled izgubila tudi za Jeanom-Michelom Nicholierjem, mladim Francozom, ki se je boril na hrvaški strani.

'Klavnica'

Novinarji portala 24sata so lani obiskali njegovo mater Lyliane Fournier, ki se je pred nekaj leti preselila na Hrvaško. Opisala jim je, kako je spomladi leta 1991 začel vneto spremljati dogajanje v nekdanji Jugoslaviji, nato pa je nazadnje odšel tja. Sprva v Zagreb, nato pa skupaj s pripadniki Hrvaških obrambnih sil (HOS) v Mejaško selo južno od Karlovca.

Nekega dne pa je poklical domov in povedal, da odhajajo v Vukovar. Zadnjič je poklical na začetku oktobra: "Moj pogumni in neustrašni sin mi je skozi solze pripovedoval, čemu vse je bil priča. Dejal je, da je to kastastrofa, klavnica," se Lyliane spominja, kako je moledoval, naj obvesti francoske oblasti, in pojasnil, da je mesto obkoljeno. Kot pravi, so v Franciji vsa njena opozorila preslišali.

Intervju tik pred smrtjo

Jean-Michel Nicholier je bil nazadnje ranjen in v vukovarski bolnišnici ga je nato povsem po naključju intervjuvala neka francoska novinarka, ko je v modri halji nasmejan stal na hodniku. To so bile zadnje ure njegovega življenja. Ko se je novinarka vrnila v bolnišnico, je bila ta že prazna. 25-letnega Francoza so prav tako prepeljali na Ovčaro, kjer so ga po besedah enega izmed sedmerice preživelih pretepli in ustrelili. Kaj se je zgodilo z njegovimi posmrtnimi ostanki, še vedno ni znano.

Vukovarci so prostovoljcu iz druge države po vojni posvetili tudi most v središču mesta, zdaj pa so se njegovi podobi torej poklonili tudi tamkajšnji nogometaši.