Povod za proteste, ki so se odvijali 10. avgusta, je najava za odpiranje rudnika litija mednarodnega podjetja Rio Tinto v dolini reke Jadar na zahodu. In Vučić je svoje državljane obtožil, da načrtujejo njegovo strmoglavljenje.
"Gre za del hibridnega pristopa k izvajanju "barvnih" revolucij," je dejal Vučić novinarjem in dodal, da njegovo sklepanje o državnem udaru temelji na informacijah, ki jih je prejel od Rusije – zgodovinske pokroviteljice Srbije.
Vučić je s tem, ko se je obrnil na Zahod, da bi mu omogočil prehod v zeleno prihodnost, po mnenju njegovih kritikov, obsodil sedem milijonov prebivalcev Srbije na nadaljnje gospodarsko izkoriščanje in onesnaževanje okolja, zaradi česar so zahodni standardi demokracije le še bolj nedosegljivi, piše Politico.
"Postajamo kolonija vseh velikih sil," je prepričan Nebojša Petković, vodja protestov iz Gornje Nedeljice, zaselka v severozahodni Srbiji, ki leži ob glavni lokaciji načrtovanega rudnika. Petković in njegovi sosedje so skoraj dve desetletji opazovali, kako so se geologi in raziskovalci zgrinjali na bregove reke Jadar, kjer so našli bogata nahajališča "belega zlata", ki bi po nekaterih ocenah lahko zagotovila do 90 odstotkov litija, ki ga Evropa potrebuje za svoj zeleni prehod.
In eden od prvih, ki so se oglasili, je bil angloavstralski rudarski velikan Rio Tinto. Dovoljenje za izkoriščanje nahajališča Jadar je dobil že leta 2017, a je bilo to po valu protestov preklicano pred dvema letoma. Kljub temu se Vučić ni odrekel projektu in kljub pomislekom glede njegovih demokratičnih metod je EU računala nanj in ga spodbuja pri uresničitvi projekta.
Paradoks: Zahod podpira proteste, a želi litij?
Jadar skriva eno največjih zalog litija v Evropi. Ministrstvo za rudarstvo in energetiko ocenjuje, da bo rudnik, ki naj bi bil odprt leta 2028, do leta 2030 proizvedel 58.000 ton litija. Družba Rio Tinto pa je za izvedbo projekta namenila kar 2,23 milijarde evrov.
In dokler si v EU manejo roke, v Srbiji vlada mračno razpoloženje. Državljani namreč menijo, da zanašanje EU na Vučića le še bolj vzpodbuja njegove avtokratske težnje, analitiki pa tudi trdijo, da je zaupanje javnosti v EU znatno padlo.
"EU je hinavska, saj podpira diktatorja v Srbiji, ki je blokiral sodstvo, medije in vse ostalo, vendar je to zanje zdaj sprejemljivo, ker jim bo zagotovil litij," je dejal Petković.
A Vučić sedi na dveh stolčkih. Meseca julija je pompozno sprejel nemškega kanclerja Olafa Scholza in vodjo zelenega dogovora EU Maroša Šefčoviča, da bi podpirala sporazum, ki je formaliziral podporo rudniku. Le dva meseca prej pa je bil kitajskemu predsedniku Ši Džinpingu pripravljen še bolj prefinjen sprejem, ko se je na stotine Srbov zbralo, da bi ga pozdravilo, mahalo s kitajskimi zastavami in pelo hvalnice o "železnem prijateljstvu".
Oba dogodka poosebljata Vučićev pristop k zunanji politiki, piše Politico. Ta kaže na to, da je v Srbiji dobrodošel vsak, ki želi vlagati. Na primer v tovarno bakra Zijin v Boru, ki je v kitajski lasti, ali denimo Rusija, ki ima v lasti več kot 50 odstotkov naftnih in plinskih deležev Srbije. A vsi ti akterji se ne smejo vmešavati v notranje zadeve države.
Po besedah Aleksandra Đokića, strokovnjaka za odnose med Srbijo in Rusijo, Moskva absolutno podpira Vučičeve domneve o državnem udaru ne glede na to, kakšen dogovor doseže z Zahodom. Če Rusija trdi, da v Srbiji poteka "barvna revolucija", se lahko Vučić predstavi kot pogumen ali skoraj mitski borec proti zlobnemu Zahodu.
Ironično je, da Vučić obtožuje Zahod, da podpira proteste, medtem ko je prav ta Zahod tisti, ki želi rudnike litija. Svojo podporo rudniku sta namreč izrazila tako veleposlanik ZDA kot veleposlanik Velike Britanije. "Vučićevo sporočilo o tem je zapleteno. Ko zagovarja rudnik Rio Tinto, pravi, da je to dokaz velikega napredka Srbije pri približevanju Zahodu," je nadaljeval Đokić. "Ko pa ljudje protestirajo proti rudniku, trdi, da gre za državni udar, ki ga podpira Zahod."
Pomisleki obstajajo zaradi okoljske problematike
Težava nastaja tudi v tem, ker se na nacionalni televiziji pojavlja samo tisto, kar Vučić odobri. Demonstracije so bile denimo omenjene le na hitro v večernih poročilih, ki protivladne proteste sicer običajno povsem ignorirajo.
In če bi protesti bili dejansko objavljeni, bi javnost morda razumela, da gre večinoma za okoljske pomisleke.
"Ti protesti so politični v smislu le, če je tudi okolje politično vprašanje. Poleg tega ni nobene druge politične motivacije," je dejala Žaklina Živković, aktivistka skupine Pravo na vodu, ki se zavzema za čisto rečno vodo. "Skrbi nas za okolje in prihodnost Srbije, saj ne želimo postati rudarska država."
Ob tem velja omeniti, da že veliko časa aktivisti opozarjajo na onesnaževanje, ki ga povzročajo kitajski rudarski obrati, še pred tem pa je to povzročala težka industrija iz obdobja Jugoslavije. Zaskrbljeni so zaradi možnosti onesnaženja tal in vode v regiji, ki je močno odvisna od kmetijstva, saj se bojijo, da bi jedke kisline, ki so potrebne za ločevanje litija od drugih spojin, lahko uhajale, zavirale rast rastlin in škodovale ekosistemom.
"Želimo ohraniti to, kar imamo, in želimo imeti institucije, ki lahko zagotovijo čist zrak, čisto vodo in čisto okolje," je nadaljevala Živkovićeva in poudarila, da približno 1,5 milijona ljudi v Srbiji nima dostopa do čiste vode.
Rio Tinto: Gre za kampanjo strahu
Seveda je poleg Vučića na udaru še podjetje Rio Tinto, ki je samo vodilo obsežno kampanjo, da bi pomirili te okoljske pomisleke. "Spoštujemo pravico do protestov, vendar smo priča kampanji strahu – namernim dezinformacijam, da smo odprti rudnik, da bomo zastrupili zaloge vode, da se kmetijstvo ne bo nadaljevalo ...," je dejal Chad Blewitt, izvršni direktor projekta Jadar. Podjetje namreč zanika trditve aktivistov in trdi, da bo podzemni rudnik popolnoma v skladu z okoljsko zakonodajo EU in Srbije. "S tem projektom se ukvarjamo že 20 let in zanj smo porabili 600 milijonov evrov. To je najbolj raziskan litijev projekt na svetu," je trdil Blewitt.
Aktivistov to sicer nikakor ne prepriča. "Pravijo, da je rudnik vreden te žrtve, s čimer se ne strinjamo," je dejala Živkovićeva.
KOMENTARJI (79)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.