Šest udeleženih v spopadu na Kosovu naj bi se zdravilo v Srbiji. Odziva se tujina

Pripadnike kosovske policije so včeraj v raško-prizrenskem samostanu napadli Srbi, en policist je bil ubit, dva pa sta bila ranjena. V izmenjavi ognja med policijo in Srbi s severa Kosova so bili ubiti tudi trije napadalci, napad pa je že obsodila mednarodna javnost, poroča Telegraf. Smrt četrtega napadalca je v ponedeljek za portal prištinskega časnika Koha potrdilo kosovsko posebno državno tožilstvo.

V Banjski so trenutno forenzične ekipe, dostop do vasi pa je onemogočen. Blokirani so namreč vsi vhodi v vas iz smeri Zvećana, Zubinega Potoka in z glavne ceste Kosovska Mitrovica–Leposavić.

Po napadu so na območje bile napotene okrepljene sile kosovske policije, vključno s Kforjem, mejni prehod Jarinje pa so zaprli. 

Na napad se je odzvala tudi raško-prizrenska škofija, ki je potrdila, da je skupina oboroženih zamaskiranih moških vdrla v samostan, kjer so ravno takrat bili verniki iz Novega Sada skupaj z igumanom samostana.  

Včeraj zvečer je javnost nagovoril srbski predsednik Aleksandar Vučić in dejal, da je bil to eden najtežjih dni za Srbijo in da nikoli ne bodo priznali neodvisnega Kosova. "Moje sporočilo, najpomembnejše: Nikoli ne bomo priznali neodvisnega Kosova, lahko nas vse pobijete."

Predsednica vlade Srbije Ana Brnabič je ocenila, da je predsednik kosovske vlade Albin Kurti "katalizator katastrofe". "Situacija, v katero nas je vse pripeljal Kurti, pa tudi molk mednarodne skupnosti, je katastrofalen," je dejala Brnabićeva v gostovanju na TV Pink.

Kurti pa je posebnemu odposlancu Nemčije za Zahodni Balkan Manuelu Sarazzinu na dejal, da bo "preiskava razjasnila mnogo stvari". Še vedno napete razmere na Kosovu, od koder danes niso poročali o novih incidentih, sicer pozorno spremljajo v Bruslju, Washingtonu in Moskvi. Že včeraj je sicer poudaril, da gre za organizirani kriminal, ki ga politično, finančno in logistično podpira Beograd.

Kosovsko tožilstvo je sporočilo, da so zaradi napada pridržali šest ljudi, ki so osumljeni več kaznivih dejanj, eden od njih pa je obtožen terorizma. "Gre za napad na ustavni red Kosova, pripravo terorističnih dejanj ali kaznivih dejanj zoper ustavni red in varnost Kosova ter posest in nadzor nedovoljenega orožja," so po navedbah Telegrafa navedli v tožilstvu.

Šesterica, ki je bila udeležena v nedeljskem napadu na policijo in kasnejšem strelskem obračunu v kraju Banjska na severu Kosova, pa je sedaj na zdravljenju v bolnišnici v južni Srbiji, je dejal kosovski notranji minister Xhelal Svecla.

"V bolnišnici v Novem Pazarju se zdravi šest ranjenih teroristov. Srbijo prosimo, naj jih nemudoma izroči kosovskim oblastem," je dejal. Do njegovih obtožb in poziva Srbiji prihaja dan po napadu na policijo v Banjski.

Ranjeni napadalec je v bolnišnici

Direktorica bolnišnice v Južni Mitrovici je sporočila, da so ranjenega napadalca prepeljali v Univerzitetni klinični center v Prištini, poroča Kljan Kosova. Napadalec naj bi imel več strelnih ran in zlomov. Bil je operiran in je trenutno v stabilnem stanju, navaja Kosovo Online.

Kot poroča Telegraf, je Vučić poudaril, da imajo tonski zapis, kjer se kosovski policisti med seboj sprašujejo, ali je eden od napadalcev preživel ali ne. "Policija se smeje in govori: Pusti ga, da umre, nimamo razloga, da mu pomagamo," je dejal Vučić. Kot je dodal, naj bi policisti za tem streljali še na prazne hiše.

Na družbenem omrežju Instagram je zapisal, da je Bocan-Harčenka seznanil o "dejstvu, da se na Kosovu izvaja brutalno etnično čiščenje, ki ga organizira Kurti ob podpori dela mednarodne skupnosti", ter se zahvalil veleposlaniku, ker je prisluhnil prošnjam in zahtevam srbske strani.

Vučić je dodal še, da naj bi kosovski policisti prikazali posnetek, v katerem ubijejo "srbske teroriste", v bistvu pa naj bi šlo za posnetek Gorskega Karabaha. "Kurtijeva želja je, da nas povleče v vojno z Natom." Sicer pa je poudaril, da ni nobenega opravičila za umor kosovskega policista. Danes je srbski predsednik v Beogradu sprejel tudi ruskega veleposlanika Aleksandra Bocan-Harčenka in ga seznanil s situacijo na Kosovu. "Hvaležen sem, da je prisluhnil prošnjam in zahtevam srbske strani," je dejal.

Rusija pozorno spremlja napete razmere na severu Kosovu, je danes sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Novo zaostrovanje razmer na Kosovu je označil za potencialno nevarno dogajanje, poročajo tuje agencije. "Razmere na Kosovu so zelo napete in potencialno nevarne, zelo pozorno jih spremljamo," je na redni novinarski konferenci povedal Peskov in opozoril na po njegovih besedah tradicionalno pristranski odnos do Srbov na Kosovu. "Dejstvo, da se zelo pogosto organizirajo provokacije proti Srbom, ni skrivnost za nikogar," je še dodal. Rusija Kosova ne priznava kot neodvisne države in tradicionalno podpira Srbijo, s katero ima tesne verske in kulturne vezi.

Rusko zunanje ministrstvo je ob tem za smrtonosni incident obtožilo kosovske oblasti. "Ni dvoma, da je včerajšnje prelivanje krvi neposredna posledica ravnanja t. i. predsednika vlade Albina Kurtija, ki spodbuja konflikt," je sporočilo.

Oblasti v Moskvi svarijo, da bi poskusi zaostrovanja razmer lahko "pahnili celotno balkansko regijo v nevarno brezno", in dejala, da se je kosovska policija "že zdavnaj diskreditirala zaradi sistematičnih kazenskih ukrepov proti srbski skupnosti" na Kosovu.

"Težko oborožene enote posebnih sil, ki so napolnile nealbanske predele, ostajajo glavno orožje za izrinjanje Srbov s Kosova. Obstaja neposredna grožnja, da se bo ponovno začelo etnično čiščenje, ki so ga na Kosovu že prej izvajali albanski radikalci," je dodalo rusko zunanje ministrstvo. 

Miroslav Lajčak: Gre za strahopetno in nasilno dejanje

Na situacijo na Kosovu se je odzval tudi posebni odposlanec EU za dialog med Beogradom in Prištino Miroslav Lajčak in poudaril, da ta grozovit napad še toliko bolj poudarja nujnost diplomacije in dialoga. 

"Tako strahopetno in nasilno dejanje je globoko zaskrbljujoče in v nasprotju z načeli miru in sodelovanja. Moje srce je z žrtvami, njihovimi družinami, prijatelji in sodelavci," je na Facebooku po poročanju Telegrafa zapisal Lajčak. Slednji se je sicer ravno vrnil z New Yorka, kjer je potekala Generalna skupščina ZN in na kateri se je sestal s predsedniki Zahodnega Balkana ter razpravljal o težavah. Zavezal se je, da bo v prihodnjih dneh svoj čas namenil izključno iskanju poti naprej za Srbijo in Kosovo.

ZDA in EU obsodili nasilje na Kosovu

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je obsodil nasilje na severu Kosovu. "Vladi Kosova in Srbije pozivamo, naj se vzdržita vseh dejanj ali retorike, ki bi lahko še povečali napetosti, in naj si nemudoma v sodelovanju z mednarodnimi partnerji prizadevata za deeskalacijo razmer, zagotovitev varnosti in vladavine prava ter vrnitev k dialogu ob posredovanju EU," je poudaril na spletu.

"Grozljiv" nedeljski napad na policijo na severu Kosova pa je znova obsodila tudi Evropska unija. Napad je označila za teroristično dejanje in pozvala k nujni umiritvi napetosti.

Tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Peter Stano je obe strani pozval k nujni umiritvi napetosti in iskanju izhoda iz nenehnih kriz na Kosovu skozi dialog pod okriljem EU. Nedeljski napad je označil za teroristično dejanje, in pojasnil, da preiskava dogodkov še poteka.

"Obe strani se želita pridružiti EU, njuna pot pa vodi prek dialoga pod okriljem EU," je še dejal Stano. Poudaril je, da je EU posrednik v dialogu med stranema, svoja stališča o razmerah na Kosovu pa je zelo jasno predstavila prejšnji teden v pozivu vseh 27 članic.

V pozivu je EU med drugim opozorila, da je brez nadaljnjega odlašanja ali predpogoja treba začeti z ustanavljanjem skupnosti srbskih občin. Za umiritev napetosti je pomembna tudi takojšnja izvedba predčasnih lokalnih volitev na severu Kosova. Kosovske Srbe je EU še pozvala, naj se v celoti vključijo v volilni proces, vse politične akterje na Kosovu in v Srbiji pa, naj v njem konstruktivno sodelujejo ter obenem podpirajo napredek v dialogu pod okriljem EU.

Spopad na Kosovu je eden najhujših v zadnjih letih in sledi večmesečnemu naraščanju napetosti med državama. Kosovo je leta 2008 razglasilo neodvisnost, vendar ga Srbija – skupaj s ključnima zaveznicama Beograda: Kitajsko in Rusijo – ne priznava, poroča BBC. Številni Srbi namreč menijo, da je Kosovo rojstni kraj njihovega naroda, vendar je sedaj med 1,8 milijona prebivalcev ostalo le še šest odstotkov etničnih Srbov. Kosovo je sicer bilo del Srbije, vendar so bile srbske sile po vstaji albanskih gverilcev in kasnejšem Natovem bombardiranju leta 1999 pregnane.