Odzvala sta se na izjavo Mila Đukanovića, ki je v ponedeljek SPC obtožil, da želi upravljati z njegovo državo in določiti njeno smer razvoja in značaj. Zagrozil je tudi z ustanovitvijo "pravoslavne cerkve Črnogorcev", če bo SPC vztrajala pri tem, da je "nacionalna cerkev Srbov". Večina vernikov v Črni gori sicer pripada srbski pravoslavni cerkvi.
Patriarh Irinej je na skupni novinarski konferenci po pogovoru z Aleksandrom Vučićem o razmerah v SPC v Črni gori in v tej državi ocenil, da je položaj v cerkvenem sporu s Črno goro "težji kot kdajkoli prej". V časih Otomanskega cesarstva ali komunističnega režima ni bilo tako težko, je dejal. Podgorico je obtožil, da želi pregnati srbski narod iz Črne gore na enak način, kot ga je ustaški režim proti Srbom uporabil med drugo svetovno vojno na Hrvaškem. Poglavar SPC je že lani povzročil hudo zamero v Podgorici s podobno primerjavo.
Vprašal je, ali se Đukanović zaveda, kakšne razmere je ustvaril. Menil je, da gre za načrt, da Srbov v Črni gori ne bi bilo več. Glede spornega črnogorskega zakona o svobodi veroizpovedi pa je dejal, da "vse, kar obstaja v Črni gori (od cerkva do samostanov), pripada Srbski pravoslavni cerkvi". "Borili se bomo, da bo tako tudi ostalo," je poudaril. Tragedija je, da Đukanović tega ne opazi, je dodal ter Đukanovića označil za ateista, ki želi ustvariti svojo cerkev.
Vučić, ki meni, da je Đukanović z omenjeno izjavo dejansko napovedal ukinitev SPC in oblikovanje cerkve pravoslavnih Črnogorcev, je danes dejal, da ne bo "nikoli dovolil trganja nacionalnega tkiva srbskega naroda". Ocenil je, da se to dogaja, ker nekateri v regiji menijo, da "bi bilo treba srbsko cerkev in srbski narod omejiti na osrednjo Srbijo ali morda Vojvodino". "To je začetek, sledili bodo poskusi oblikovanja pravoslavne cerkve na Kosovu, nato v BiH, na Hrvaškem," je dejal.
Poudaril je, da se bo z vsemi pravnimi sredstvi boril, da bo dokazal mednarodni javnosti, da želijo v Črni gori, kjer je 30 odstotkov prebivalcev Srbov, ustvariti novo cerkev s končnim ciljem, da bi "v naslednjih desetih letih srbski narod izginil". Črnogorske oblasti imajo zgodovino burnih odnosov s Srbsko pravoslavno cerkvijo, največjo versko skupnostjo v državi, ki je v preteklosti nasprotovala ločitvi Črne gore od Srbije.
Sporni zakon o svobodi veroizpovedi
Odnosi so se zaostrili ob letošnji uveljavitvi zakona o svobodi veroizpovedi, v skladu s katerim naj bi SPC odvzeli lastništvo nad okoli 700 verskimi objekti v državi. Cerkev je zato do epidemije covida-19 organizirala ulične proteste proti zakonu. Vlada v Podgorici trdi, da želijo z zakonom zgolj urediti lastninsko stanje in finančne zadeve vseh verskih skupnosti.
Odnosi so znova napeti, potem ko so zaradi kršenja prepovedi zbiranja zaradi epidemije novega koronavirusa minuli teden za 72 ur priprli episkopa SPC v Črni gori Joanikija in še sedem duhovnikov SPC. Priprli so jih potem, ko so v Nikšiću vodili molitveno procesijo z več tisoč verniki. Pridržanje duhovnikov je sprožilo nasilne proteste v več mestih.
Na območju Črne gore sicer že delujeta dve pravoslavni cerkvi, srbska in črnogorska. SPC s skupno 12 milijoni vernikov je večja in po kanonskem pravu priznana in avtokefalna, torej neodvisna od patriarhije v Carigradu. Črnogorska pravoslavna cerkev (CPC) je od leta 1993 registrirana kot nevladna organizacija, saj je ne priznava niti ena kanonska cerkev in ni avtokefalna, ima pa podporo Kijevske patriarhije.
Đukanović je v ponedeljek dejal, da so "ponudili rešitev, po kateri bi obstajala pravoslavna cerkev, ki bi združevala vse pravoslavne vernike v Črni gori". "Če SPC to zavrača, bo nacionalna cerkev Srbov v Črni gori. Vendar bomo mi nato oblikovali cerkev nacionalnih Črnogorcev", je dodal, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.