Vučić: Kdo je Hrvaška, da odloča, čigavo nafto bomo vzeli in čigave ne?

Srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki naj bi bil po ponudbi hrvaškega premierja Andreja Plenkovića "besen kot ris", se je z evropskimi voditelji, tudi s hrvaškim, soočil na vrhu v Pragi. Po srečanju je beograjske medije spomnil na svoje prejšnje ocene, da Srbija s Hrvaško glede uporabe naftovodov nikoli ni imela težav, in poudaril, da je bil Jadranski naftovod (JANAF) "skupni projekt, ki je bil zgrajen v času nekdanje Jugoslavije, zdaj pa pripada Hrvaški". A ob tem je poudaril tudi, da ima JANAF kar 70 odstotkov svojega dela v Srbiji in da država redno plačuje od 45 do 48 milijonov evrov.

Kot je dejal Vučić, so bili do zdaj prepričani, da je Hrvaška zanesljiv dobavitelj, poroča Index.hr. "Vendar pa zdaj za nas to niso več. Kdo so oni, da odločajo, katero nafto bomo vzeli in katero ne?" je postavil vprašanje.

Navedel je, da je ruska nafta trenutno od 20 do 25 odstotkov cenejša od nekaterih drugih, in dodal, da ima "Srbija še nešteto drugih težav ter da zato ne potrebuje še ene nove". Povedal je tudi, da od Plenkovića ni dobil pojasnila, kaj je mislil z izjavo o transportu nafte čez Hrvaško, ter da tudi ne ve, kako naj njegovo izjavo komentira.

Odločitev Evropske unije in Evropske komisije o nafti je bila medtem preložena na 1. december. "Zato ni racionalne razlage za hrvaško intervencijo," je dejal Vučić. "Hrvaški premier je sicer dejal, da ni pošteno, da Srbija za nafto plačuje nižjo ceno. Jaz v tem ne vidim težave. Katero državo želite v resnici kaznovati s sankcijami – Rusijo ali Srbijo?" je še vprašal srbski premier.

Zahvalil se je predsedniku Bolgarije Rumenu Radevu in predsedniku grške vlade Kyriosu Micotakisu, ki sta izpostavila, da takšen predlog "ni pošten". "Kako lahko v Evropi preživimo, če si pod noge neprestano mečemo polena?" je dejal Vučić ter poudaril, da je to v tem primeru storila Hrvaška.

Hrvaški premier je sicer navedbe Vučića o preložitvi odločitve zavrnil in zagotovil, da bo Srbija prek JANAF-a lahko uvažala vso nafto, ki jo potrebuje, razen ruske. "Vučić si ni izbojeval neke preložitve," je dodal. Poudaril je, da je paket sankcij sprejela EU, ne Hrvaška, "Srbija pa na noben način ni dokazala, da je kakorkoli energetsko ogrožena in da uvoz ruske nafte zanjo pomeni zadnjo rešilno bilko". 

"Vse, kar smo sprejeli na ravni EU, smo sprejeli skupaj. To je stališče vseh članic EU. Srbija v takšnih okoliščinah ne more sedeti na dveh stolih. Srbija ne more biti država, ki bo prišla sem, se pogovarjala o evropski perspektivi in pričakovala velike korake naprej, ne da bi spoštovala niti ene od sankcij proti Rusiji," je še dejal Plenković.

Vpliv sankcij občuti tudi Srbija

Na novi paket sankcij EU, ki prinaša prepoved uvoza ruske nafte v Srbijo prek Hrvaške, sta se odzvala tudi srbska premierka Ana Brnabić in srbski notranji minister Aleksandar Vulin. Prva je dejala, da se je Hrvaška pokazala kot neprijateljska država ter ocenila, da je novi paket sankcij Srbiji in njenim državljanom na "eksplicitno zahtevo in ultimat" Hrvaške povzročil za več sto milijonov evrov škode. Vulin pa, da EU ni uvedla osmega paketa sankcij proti Rusiji, ampak proti Srbiji.

Srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Zorana Mihajlović pa je po drugi strani povedala, da zgodba o tem, da Srbija ne bo več mogla uvažati ruske nafte, "ni od včeraj". "Naftna industrija Srbije se že mesece pripravlja na to, da bo v 80 odstotkih uvažala nerusko nafto, 20 odstotkov pa bo predstavljala predelana srbska nafta," je pojasnila.

Članice Evropske unije so v sredo dosegle dogovor o osmem svežnju sankcij proti Rusiji, ki se nanaša tudi na omejevanje cen nafte, ki jo Rusija izvaža v tretje države. Zajema tudi pravno podlago za uvedbo mejne cene ruske nafte, ki naj bi sicer veljala le za pomorski transport surove nafte in nekaterih drugih derivatov v tretje države ter s tem povezane storitve.

Srbska naftna industrija rusko nafto uvaža preko Omišlja na Krku in sistema JANAF. S sprejemom embarga na uvoz ruske nafte v EU prek morja (v veljavo bo stopil decembra) pa Srbija ruske nafte od Omišlja do rafinerije Pančevo prek JANAF-a ne bo mogla več prenašati.

Evropska komisija je sicer v osmem svežnju sankcij za Srbijo naredila izjemo. Zaradi vprašanja energetske varnosti na Zahodnem Balkanu je predlagala, da EU dovoli transport ruske nafte iz Omišlja in Janafa v Pančevo. Po poročanju Večernjega lista pa je Hrvaška v razpravi o predlogu Komisije predstavila argumente proti tej izjemi. Po mnenju Hrvaške pogodbe namreč dokazujejo, da lahko rafinerija v Pančevu rusko nafto, ki jo uvaža prek Omišlja in JANAF-a, nadomesti z drugo nafto ter da nameravajo to tudi storiti.

Poti predlogu Komisije so bile sicer tudi nekatere druge članice EU, saj Srbija kot kandidatka za članstvo še ni uskladila svoje varnostne in zunanje politike na področju sankcij proti Rusiji.