Vučić in Kurti bosta pogovore nadaljevala v Ohridu, EU pričakuje velik napredek

Izpostavil je tudi, da bo sporazum ostal samo politična deklaracija brez zakonske obveze, če mu ne bodo dodali aneksa za uveljavitev sporazuma, ki bi skupaj s sporazumom predstavljal en dokument. Dodal je, da bi bilo dobro, če bi na naslednjem srečanju dosegli soglasje o aneksu za uveljavitev sporazuma, ki bi vseboval tudi časovnico, in poudaril, da je pomembno, da oba voditelja podpišeta tako predlog kot aneks.

Visoki predstavnik EU je še potrdil, da je Kurti predlagal podpis sporazuma že na ponedeljkovem srečanju. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je po drugi strani menil, da bo čas za to šele, ko bodo vedeli, kako ga uveljaviti.

Srečanje v Bruslju je bilo po oceni visokega uradnika EU odprto, zelo iskreno in na trenutke čustveno, v vsakem primeru pa profesionalno, dinamično in spoštljivo.

Srečanje v Ohridu bo po njegovih besedah potekalo tako kot dosedanja, z dvostranskimi in tristranskimi sestanki, odnosi med Kosovom in Srbijo pa bodo tudi ena od tem naslednjega vrha EU.

Vučić in Kurti sta se na zadnjem srečanju v ponedeljek v Bruslju strinjala z vsebino sporazuma o poti k normalizaciji odnosov med državama. Ta v 11 točkah izrecno ne govori o medsebojnem priznanju držav, navaja pa, da Srbija ne bo nasprotovala sprejetju Kosova v mednarodne organizacije in da so spoštovanje ozemeljske celovitosti in suverenosti ter zaščita narodnih manjšin temeljni pogoji miru. Skupnost srbskih občin, pri vzpostaviti katere vztraja Beograd, v sporazumu izrecno ni omenjena. V 10. členu piše le, da obe strani potrjujeta obvezo uresničitve vseh doslej doseženih dogovorov v okviru dialoga in da so zavezujoči. Vzpostavitev skupnosti je del bruseljskega sporazuma iz leta 2013.

Sporazum med drugim tudi predvideva, da bosta strani medsebojno priznali dokumente in nacionalne simbole. Poleg tega določa, da bodo Srbijo in Kosovo vodila načela, določena v ustanovni listini Združenih narodov. Dokument pri tem izpostavlja suvereno enakost vseh držav, spoštovanje neodvisnosti, avtonomije in ozemeljske celovitosti ter pravico do samoodločbe. Državi bosta izmenjali tudi stalni misiji.

Oba voditelja sta zaradi strinjanja z vsebino sporazuma doma naletela na ostre kritike opozicije.

V Prištini so Kurtija kritizirali, da je v okviru dialoga z Beogradom pristal na še en dogovor, v katerem ni priznanja Kosova. Edini iz opozicije, ki je podprl Kurtija, je bil vodja Zavezništva za prihodnost Kosova (AAK) Ramush Haradinaj, ki je sprejem predloga EU pozdravil kot velik dosežek, ker da pomeni dejansko sprejemanje neodvisnosti Kosova.

V Beogradu pa so Vučiću očitali, da bi podpis sporazuma pomenil, da Srbija ne bo nasprotovala članstvu Kosova v Združenih narodih oziroma dejansko priznanje Kosova. Ob tem so ga kritizirali, da je izdal nacionalne interese in je pripravljen izročiti celotno Srbijo za skupnost srbskih občin na Kosovu.