'Zdaj so imenovani vsi delegirani tožilci'

"Čestitke Tanji Frank Eler in Mateju Oštirju, ki ju je slovenska vlada imenovala za delegirana tožilca pri Evropskem javnem tožilstvu. Zdaj so imenovani vsi delegirani tožilci," je zapisala podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova. 

Bruselj bo imenovanje delegiranih tožilcev v Sloveniji pozorno spremljal do zakonitega končanja postopka

Odločitev slovenske vlade glede imenovanja evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji je korak v pravo smer, a razvoj bomo še naprej pozorno spremljali do uspešnega in zakonitega končanja postopka, so danes povedali v Evropski komisiji. "Videli smo medijska poročila o imenovanju dveh evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji. To je korak v pravo smer. Še naprej bomo pozorno spremljali razvoj dogodkov, dokler ne bo postopek imenovanja uspešno in zakonito končan," je v prvem odzivu povedal govorec komisije Christian Wigand.

Ob tem je spomnil, da je bila komisija ves čas na vseh ravneh v tesnem stiku s Slovenijo in da je vseskozi pozivala k imenovanju evropskih delegiranih tožilcev brez nadaljnjih zamud. 

Oglasila sta se tudi Frank Elerejeva in Oštir in sporočila, da sta zadovoljna, da se je postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev končno premaknil z mrtve točke in da bo vlada nekako izpolnila svojo zakonsko dolžnost. A kot poudarjata, vlada nima pristojnosti odločiti o trajanju mandata tožilcev. O njunem imenovanju bo odločilo Evropsko javno tožilstvo (EPPO).

To je potrdil tudi Wigand, saj glede začasne narave odločitve slovenske vlade je postopek sedaj v rokah evropskega javnega tožilstva (EPPO), ki bo na podlagi predloga evropske glavne tožilke Laure Kövesi odločilo o kandidatih, ki ju je imenovala Slovenija. Evropska komisija po Wigandovih navedbah pri tem ne igra vloge, si bo pa še naprej prizadevala za to, da se zagotovi ustrezno delovanje evropskega javnega tožilstva.

DTS pozdravlja odločitev vlade glede delegiranih tožilcev

Državnotožilski svet (DTS) je danes pozdravil seznanitev vlade s svojim lanskim predlogom za imenovanje Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja za evropska delegirana tožilca ter njeno odločitev, da ta predlog posreduje Evropskemu javnemu tožilstvu (EPPO) v nadaljnje postopanje. S tem vlada je oz. bo izpolnila svoje zakonske obveznosti, so dodali.

V zvezi s tem, da je predlog za imenovanje Frank Elerjeve in Oštirja glede na četrtkov sklep vlade začasen, dokler ne bo uspešno zaključen nacionalni del postopka imenovanja kandidatov za evropska delegirana tožilca, so na DTS v sporočilu za javnost pripomnili, da "predpisi začasnega imenovanja ne predvidevajo niti vladi ne dajejo pristojnosti, da bi na kakršenkoli način zamejevala ali posegala v predlog DTS za imenovanjeevropskih delegiranih tožilcev".

Ponovili so še, da je bil postopek oblikovanja predloga za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev "izveden v skladu s predpisi, izbira kandidatov pa je temeljila na presoji njihove strokovnosti". Poslanka LMŠ Tina Heferle je na začasno imenovanje dejala, da takšnega "ne predvideva noben pravni akt. Pri tem manevru vlade gre še za en neposrečen poskus, kako na vsak način upravičiti to zavlačevanje pri seznanitvi z izbranima delegiranima tožilcema."

Ministrstvo: Začasen predlog imenovanja delegiranih tožilcev možen po uredbi EU

Vlada je pri začasnem predlogu imenovanja Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja za evropska delegirana tožilca izkoristila možnost, zapisano v uredbi Sveta EU 1939 iz leta 2017, po kateri lahko država v določenih primerih za novega evropskega delegiranega tožilca predlaga drugega tožilca, so za STA pojasnili na pravosodnem ministrstvu. Ta določa, da v primeru, če storitve evropskega delegiranega tožilca niso več potrebne za opravljanje dolžnosti Evropskega javnega tožilstva (EJT), država članica o tem nemudoma obvesti evropskega glavnega tožilca in po potrebi za novega evropskega delegiranega tožilca predlaga drugega tožilca, so na vprašanje STA odgovorili na ministrstvu.

Kot so še dodali, izbirni postopek kandidatov za evropska delegirana tožilca, ki je bil izpeljan na podlagi prvega javnega poziva iz oktobra lani, resda ni sledil določbam zakona o državnem tožilstvu, a koristi od storitev začasno predlaganih kandidatov za evropska delegirana tožilca "pretehtajo nad škodo, ki jo EJT in Republiki Sloveniji povzroča dvom v zakonitost izbirnega postopka".

Koristi od te začasne rešitve pa je mogoče po pisanju ministrstva opravičiti le, "dokler vlada EJT ne predloži novega predloga kandidatov, ki bodo izbrani na podlagi zakonitega in transparentnega postopka izbora izmed zadostnega števila strokovnih in neodvisnih kandidatov". Vlada tako ocenjuje, da bo takrat nastala potreba po predlaganju drugih dveh kandidatov.

Omenjeni peti odstavek 17. člena uredbe EU sicer navaja, da članica evropskega glavnega tožilca nemudoma obvesti, če evropski delegirani tožilec odstopi, če njegove storitve niso več potrebne za opravljanje dolžnosti EJT, če je razrešen s položaja ali ga zapusti iz katerega koli drugega razloga. Po potrebi za novega evropskega delegiranega tožilca predlaga drugega tožilca.

V četrtem odstavku istega člena medtem piše, da "država članica brez soglasja evropskega glavnega tožilca ne more razrešiti evropskega delegiranega tožilca ali proti njemu sprejeti disciplinskega ukrepa iz razlogov, povezanih z njegovimi pristojnostmi na podlagi te uredbe".

Dolga pot do delegiranih tožilcev

Vlada je na zadnji seji sprejela sklep o seznanitvi s postopkom imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev in ugotovila, da ni bil zaključen v skladu z Zakonom o državnem tožilstvu, ker ni bilo vloženo zadostno število kandidatur. Tako je vlada za evropska delegirana tožilca predlagala Mateja Oštirja in Tanjo Frank Eler, ki sta se za funkcijo že potegovala, a le začasno. Predsednik društva državnih tožilcev Boštjan Valenčič pa odgovarja, da zakon o državnem tožilstvu pojma začasnosti ne pozna.

Predsednik društva državnih tožilcev Boštjan Valenčič je dejal, da je postopek izbire zaključen. "Vlada bo imeni poslala v Luksemburg, kjer bodo opravili dokončno izbiro. Pojma začasnosti zakon o državnem tožilstvu ne pozna," je dodal. Do neimenovanja delegiranih tožilcev je bila v svojem poročilu o stanju demokracije v Sloveniji kritična tudi delegacija odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine (Libe), ki je pod vodstvom nizozemske poslanke Sophie in 't Veld oktobra letos obiskala Slovenijo. 

Zgodba o imenovanju delegiranih tožilcev se v Sloveniji vleče že od maja letos, ko je vlada razveljavila postopek izbire evropskih delegiranih tožilcev. Zaradi razveljavitve je odstopila pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič. Julija je vlada sestavila nov razpis, na katerega pa sta se prijavila le dva, ista, kot sta že bila izbrana. Ta razpis je bil prav tako neuspešen. Tožilca sta nato poskušala iskati rešitve tudi preko sodišč, enkrat sta bila neuspešna, oktobra pa (delno) uspešna. 

Upravno sodišče je oktobra razsodilo v upravnem sporu, ki sta ga sprožila oba kandidata za evropska delegirana tožilca iz Slovenije, Frank Elerjeva in Oštir. Odpravilo je sklep vlade s konca maja, s katerim je ta razveljavila prvotni razpis in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, pri čemer je vladi naložilo, da v ponovljenem postopku obrazloži svojo odločitev. A vlada je trdila, da je bil postopek končan z objavo novega javnega poziva k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev. Zaradi političnih pritiskov tako iz tujine kot iz Slovenije pa so zdaj le imenovali tožilca, a le začasno, čeprav tega sistem tožilcev ne pozna.