Vse več ponaredkov na evropskih trgih, leta 2022 zasegli 86 milijonov predmetov

V poročilu z naslovom "Odkrivanje ekosistema kriminala na področju intelektualne lastnine" so predstavljene prefinjene metode, ki jih uporabljajo organizirane kriminalne združbe za izvajanje kaznivih dejanj zoper intelektualno lastnino in izkoriščanje vedenja potrošnikov. Kot pravijo, gre za obsežen vpliv kriminala intelektualne lastnine na širšo družbo, ki ga povzročajo ponarejeno blago in piratske vsebine.

Samo leta 2022 je bilo v EU zaseženih približno 86 milijonov ponarejenih predmetov, katerih skupna vrednost je bila ocenjena na več kot dve milijardi evrov. V študiji je sicer poudarjeno, da potrošnike zelo privlači poceni blago, vendar njihove odločitve za nakup nehote podpirajo še vrsto drugih kaznivih dejanj, vključno s kibernetskim kriminalom, pranjem denarja in celo okoljskim kriminalom.

"Kadar se potrošniki odločijo za ponarejene izdelke ali so zavedeni, da kupujejo ponaredke, ne prejmejo le podstandardnega blaga, ampak tudi prispevajo k sivi ekonomiji, ki spodkopava zakonita podjetja in spodbuja druge kriminalne dejavnosti. Bistveno pa je, da razumemo dejanske stroške ponarejenega blaga, stroške, ki presegajo ceno in vplivajo na blaginjo naše družbe," je opozoril Joo Negro, izvršni direktor EUIPO.

Poleg tega sta ogrožena tudi zdravje in varnost potrošnikov, saj se iz laboratorijev pojavljajo podstandardni ali ponarejeni farmacevtski izdelki, ki delavce in javnost izpostavljajo škodljivim snovem. Pa ne samo to, tudi digitalno področje je postalo nekakšno bojno polje, saj kibernetski kriminalci izdelujejo zapletene in lažne spletne trgovine, ki ne le prodajajo ponarejeno blago, temveč tudi zbirajo občutljive plačilne podatke potrošnikov, poroča Europol.

"Organizirane kriminalne združbe nenehno uvajajo novosti, da bi izkoristile povpraševanje potrošnikov po ponarejenem in piratskem blagu. Ne le da prodajajo ponarejene izdelke, ampak tudi kradejo osebne podatke in izpostavljajo potrošnike nevarnim izdelkom. Gre za dvorezen meč, v katerem so potrošniki žrtve in nevede tudi pomočniki teh kriminalnih mrež," je potrdila izvršna direktorica Europola, Catherine De Bolle.

Mreže organiziranega kriminala vse bolj segajo prek meja in se ukvarjajo z uvozom, izvozom in proizvodnjo ponarejenega blaga, ki se večinoma proizvaja na Kitajskem, vključno s Hong Kongom, in v Turčiji. Akterji v teh operacijah niso amaterji, uporabljajo namreč pravne strukture na vseh stopnjah kriminala in izbirajo države, kjer jih organi pregona EU težko ustavijo ali kjer so kazni nižje. V številnih primerih se ponarejeno blago proizvaja zunaj EU, nato pa se dokončno opremi z oznakami, ponarejenimi logotipi in embalažo na lokacijah v Evropi.