Več kot je konfliktov na svetu, več ljudi se sooča s pomanjkanjem. Najsi bodo to hrana, zdravila, osnovne higienske potrebščine, težave so vse večje. Globalna mreža proti prehranski krizi je izdala poročilo, v katerem piše, da je lani število tistih, ki se soočajo s "katastrofo", znašalo 705.000, leta 2025 pa se je povečalo na 1,9 milijona.
"To je največ v času našega poročanja, k temu pa so najbolj prispevali spopadi na območju Gaze in Sudana," piše v poročilu. V skladu z merili poročila se v kategoriji katastrofe člani gospodinjstva soočajo z izjemnim pomanjkanjem hrane in izčrpanjem zmogljivosti za spopadanje s krizo, pri čemer se znatno poveča tveganje akutne podhranjenosti in smrti. Najhujša kriza trenutno poteka v Gazi, kjer vseh 2,2 milijona prebivalcev še vedno nujno potrebuje pomoč v obliki hrane ali drugih sredstev za preživetje.
V Gazi lahko vidimo trikotnik smrti, pravijo zdravniki Michael Berry, Suheal Khan in Edward Brown. Lakota, dehidracija in bolezni. Slabe sanitarne razmere in pomanjkanje cepljenja pa še povzročajo epidemijo nalezljivih bolezni, kot sta hepatitis A in otroška paraliza. Zaradi strahov glede varnosti ter potrebe po hrani in vodi se številni prebivalci znajdejo na robu preživetja. Medtem še vedno potekajo intenzivni spopadi. Zdravniki zato opozarjajo, da so zakoni, ki urejajo vojno, premalo. "Sorazmernost pa je ključnega pomena pri določanju zakonitosti vojnega dejanja. Ubiti 100 civilistov in jih raniti več sto, da bi odstranili enega domnevnega operativca Hamasa, se zdi pretirano v primerjavi s pridobljeno vojaško prednostjo, kar kaže na to, kakšno vrednost izraelska vojska pripisuje palestinskim življenjem."
Kot so dejali za Politico, je civilno prebivalstvo Gaze ujeto in izpostavljeno izjemnemu in nečloveškemu trpljenju. Zdravstveni sistem je propadel, manjka potrošnega materiala, zdravil in opreme, ki so potrebni za zdravljenje. Številni bolniki, sprejeti v enoto za intenzivno terapijo, so bili že v komi, saj jim primanjkuje inzulina za zdravljenje sladkorne bolezni. Bolniki, ki prihajajo na zdravljenje, z močnimi opeklinami si pogosto ne želijo drugega kot smrti, še pravijo zdravniki. "Utrujen sem, dovolj imam te vojne. Prosim, pustite me umreti," naj bi jim dejal eden od njih.
V Sudanu situacija ni veliko boljša
Medtem poročilo ugotavlja tudi, da traja velika lakota v Sudanu in bi lahko trajala še do oktobra. "Tudi na številnih drugih območjih po vsej državi grozi lakota, vendar je analiza številnih težko dostopnih območij omejena zaradi pomanjkljivih podatkov," so zapisali v poročilu in dodali, da se po ocenah 25,6 milijona ljudi v Sudanu v sezoni od junija do septembra sooča z visoko stopnjo akutne negotovosti preskrbe s hrano, kar je za 26 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Konflikt je imel tudi hude posledice za regionalno varnost preskrbe s hrano, saj je bilo več kot dva milijona ljudi prisiljenih zbežati v sosednje države, a vse to so prav tako države, ki se soočajo s prehransko krizo, kot sta Čad in Južni Sudan.
V Afganistanu, Keniji, Demokratični republiki Kongo, Gvatemali in Libanonu se je stanje nekoliko izboljšalo, od leta 2023 se je z nezanesljivo preskrbo s hrano soočilo vsaj milijon ljudi manj, vendar tudi tam še vedno ostajajo velike težave. "Zaradi zaostrovanja konfliktov, suše, ki jo je povzročil El Nino in visokih cen hrane so se do sredine leta 2024 v 18 državah zaostrile prehranske krize," ugotavlja poročilo.
